Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Žena, po kateri je prišla polnost časa

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 19 hours 37 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Žena, po kateri je prišla polnost časa
»Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina« (Gal 4,4). Obhajanje današnjih večernic diha v ozračju polnosti časa. Ne zato, ker je zadnji dan koledarskega leta, ampak zato, ker nas vera vabi k premišljevanju in čutenju, da je Jezus Kristus, Beseda, ki je postala meso, dal polnost času sveta in človeški zgodovini.

'Rojenega iz žene' (Gal 4,4), se nadaljuje stavek iz Pisma Galačanom. Prva, ki je izkusila ta občutek polnosti, ki jo je dala Jezusova navzočnost, je bila ravno 'žena', iz katere se je rodil. Mati utelešenega Sina, Theotokos, Božja Mati. Po njej je privrela polnost časa: po njenem srcu, ponižnem in polnem vere, po njenem mesu, v celoti prepojenem s Svetim Duhom.

Od nje je Cerkev podedovala in neprenehoma deduje to notranje zaznavanje polnosti, ki hrani čut zastonjskosti kot edini človeški odgovor, vreden neizmernega Božjega daru. To je hrepeneča zastonjskost, ki začne pri premišljevanju tistega Otroka, zavitega v plenice in položenega v jasli, in se razširi na vse, na ves svet. To je zahvala, ki odseva Milost; ne prihaja od nas, ampak od Njega; ne prihaja od mene, ampak od Boga, in vključuje mene in nas. V tem ozračju, ustvarjenem od Svetega Duha, dvigamo k Bogu zahvale za leto, ki se končuje, ter priznavamo, da je vse dobro njegov dar.

Prevzeti odgovornost za povzročene rane
A tudi ta čas leta 2017, ki nam ga je Bog poklonil neokrnjenega in celega, smo mi ljudje na mnoge načine pokvarili in ranili z deli smrti, z lažmi in krivicami. Vojne so očitno znamenje tega ponavljajočega in absurdnega ponosa. To so tudi vse male in velike žalitve življenja, resnice, bratstva, ki povzročajo različne oblike človeškega, socialnega in okoljskega propadanja. Za vse to hočemo in moramo, pred Bogom, pred brati in pred stvarstvom, prevzeti svojo odgovornost.

Hvaležen ljudem, ki delajo za dobro Rima
Vendar pa ta večer prevladujeta Jezusova milost in njegov odsev v Mariji. In zato prevladuje hvaležnost, ki jo kot rimski škof čutim v svoji duši, ko pomislim na ljudi, ki z odprtim srcem živijo v tem mestu. Čutim naklonjenost in hvaležnost za vse tiste osebe, ki vsak dan z malimi, a dragocenimi konkretnimi dejanji prispevajo k dobremu v Rimu: na najboljši način si prizadevajo opravljati svojo dolžnost, v prometu se premikajo z zmernostjo in previdnostjo, spoštujejo javne prostore in opozarjajo na stvari, ki niso v redu, so pozorni na ostarele osebe ali tiste v težavah itn. Te osebe na tisoče drugih načinov konkretno izražajo ljubezen do mesta. Brez govorov, brez reklam, a s stilom državljanske vzgojenosti, ki jo prakticirajo v vsakdanjosti. In tako tiho sodelujejo pri skupnem dobrem.

Veliko spoštovanje čutim tudi do staršev, učiteljev in vseh vzgojiteljev, ki s tem istim stilom poskušajo vzgajati otroke in mlade za državljanski čut, za etiko odgovornosti, ko jih vzgajajo, da se 'čutijo del', da 'skrbijo za', da 'se zanimajo' za stvarnost, ki jih obdaja. Te osebe, četudi ne pridejo v novice, so največkrat ljudje, ki živijo v Rimu in ne malo se jih nahaja v situacijah ekonomskega pomanjkanja. Pa vendar se ne objokujejo do onemoglosti, ne gojijo nejevolje in jeze, ampak se trudijo, da vsak dan opravijo svoj del za izboljšanje stvari.

Danes, med zahvaljevanjem Bogu, vas vabim, da izrazimo priznanje tudi vsem tem obrtnikom skupnega dobrega, ki ljubijo svoje mesto, ne z besedami, ampak z dejanji.« (papež Frančišek med slovesnimi večernicami pred praznikom Marije Božje Matere, v baziliki sv. Petra, 31.12.2017)


Papež med večernicami: Hvaležen za osebe, ki ljubijo Rim z dejanji in ne z besedami