Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Zakonska skupina

11 odgovorov [Zadnja objava]
sonce
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 8 weeks od tega
Pridružen: 28.09.2011

 

Pozdravljeni,

zanima me ali bo letos začela delovat nova zakonska skupina in če ja, ali se je možno priključit? Kako srečanja potekajo?

 

Hvala za odgovor.

 

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 3 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Pozdravljeni!

Žal letos kakih novih zakonskih skupin ne načrtujem. Vprašanje zastavljate ravno v času, ko intenzivno razmišljam o učinkovitosti zakonskih skupin, o ustreznosti takšne oblike srečevanja in druženja itd. Srečanja so doslej v mojih skupinah potekala podobno kot pri skupinah, ki jih vodi p. Vital Vider oz. so nastala po njegovem vzoru. Začenja se z molitvijo, prvi del je namenjen podelitvi razmišljanja ob v naprej določenem evangeljskem odlomku, drugi del je podelitev ob nekem vprašanju oz. neki temi, ki jo vedno določi drugi par.

Zakaj je nastal moj pomislek o ustreznosti oblike? Opažam, da kljub spodbudam k osebni in skupni rasti, skupina in v njej posamezniki in pari pogosto pridejo le do neke točke, kjer začnejo vegetirati. Naučimo se razmišljanja, ki pa ga potem uporabljamo za skrivanje svojih napak, za pretvarjanje ipd.

Zame ostaja izziv, kakšna oblika bi spodbudila k rasti? Mogoče je potrebno jasneje določiti, kaj je rast posameznika in para, kakšen je cilj skupine in do kdaj je smiselna. Skupina kot privilegij, kot elitizem mene ne prepriča. Kako do boljšega delovanja, to pa ostaja odprto.

Vesel bom komentrja bralcev foruma.

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Pozdravljeni!

Vsako leto po poletnih počitnicah ali pa ob nesoglasjih se v meni pojavi skušnjava, da bi z možem opustila obiskovanje zakonske skupine, v kateri vztrajava že več kot 20 let. Ob takih trenutkih se mi zdi, da premalo rasteva, da bi se lahko bolje razumela, da pdava vedno na istih stvareh, da se premalo pripravljava na skupino...

Druga skušnjava, ki se pojavlja sočasno pa je, da bi opustila vodenje mlajše zakonske skupine, saj se mi zdi , da se tudi tam posamezniki ne pripravijo dovolj.

To je ena plat medalje, kjer je v ospredju moj perfekcionizem, ko vidim samo črno in belo, ne pa tudi vmesnih barv.

Ko obrnem medaljo na drugo stran, pa se mi pojavi vprašanje: Ali imam tak vpogled v drugege, da vidim koliko raste, ali se dovolj trudi? Sama zase lahko rečem, da tega talenta nisem dobila in tako z možem vztrajava tudi pri vodenju skupine.

Zakonska skupina spodbudi zakonca, da vzameta  roke Sveto pismo in razmišljata ob njem. Na srečanju vsak sliši kako Bog govori drugim zakoncem. Mislim, da so to božji dotiki in semena, ki ob svojem času obrodijo sad. Ravno na zadnjem srečanju naše zakonske skupine smo se pogovarjali, kaj nam pomeni zakonska skupina. Voditelj nam je med drugim omenil tudi to, da ima vsaka skupina vzpone in padce. Pari, ki so izstopili iz različnih zakonskih skupin pa so mu pripovedovali, da so nazadovali v rasti.

O tej problematiki sem se pogovarjala tudi s p. Vitalom Vidrom. On je poudaril, da skupina ne bo vegetirala, če pari redno obiskujejo duhovne vaje. Veliko je že, če skupina ne nazaduje.Bolje je, da skupina vsaj nekaj naredi za zakone kot pa nič. Nič je gotovo manj kot nekaj. Elitizem pa vidi v tem, da pričakujemo, da bodo vsi "odlično".

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 3 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ja,

se strinjam z vami. Vse to se dogaja v naših skupinah. Zame ni vprašanje popolno ali nepopolno, ampak rasti ali ne rasti. Vegetiranje še ne pomeni rasti. Ali je prav, da drugemu omogočam potuho, da lahko misli, da raste, da si domišlja, da naredi vse, ker je v skupini? to je zame temeljno vprašanje. Seveda pa nimam odgovora.

Res je, da skupina omogoča vsaj neko raven. Verjamem, da je v tem nekaj dobrega, včasih zelo dobrega. Vendar ali niso tudi farizeji prišli do višje ravni od javnih grešnikov. Raven pa jim je ubila zavest, da bi morali rasti, da so majhni in da potrebujejo odrešenje. Ne vem, tu nekje se vrtim s svojim razmišljanjem. Mogoče je bolje pasti in začutiti potrebo po odrešenju, kot misliti, da si odrešen, pa se utapljaš v nekem blagodejnem duhovnem slepilu.

Ne ubiti hrepenenj, ne dajati videz, da sem nekaj že dosegel, ker sem v neki skupini, v tej smeri sam iščem. Ne mislim, da je moj odgovor popoln. Je iskanje. Ne mislim, da bi vedel več od tistih, ki se s tem ukvarjajo že desetletja. Iščem in razmišljam. Mogoče obstaja neko dopolnilo temu načinu. Mogoče manjkajo jasni cilji, kam želimo priti. Mogoče niti ne vemo, kaj pomeni neprestano rasti.

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Gospd Peter!

Cenim in spoštujem vaše delo, ker mislim, da oznanjate najprej z zgledom. Zgled vleče, prebuja vest in ne daje potuhe.

Zdi se mi dobro, da iščete nove poti. Dobro bi bilo, če bi napisali več o tem, kako vi vidite neprestano rast v zakonu.

Naj Bog blagoslavlja vaše delo.

adrijana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 7 weeks od tega
Pridružen: 17.03.2011

Tudi jaz imam nekaj  spoznanj iz zakonske skupine.

 

Zdi se mi, da se večinoma pogovarjamo » to bi morali storiti.«

 

Tudi od voditeljev je zelo odvisno, kako predstavljajo svojo stvarnost. So v svojih prizadevanjih ljudje, ki padajo in iščejo ali pa so pogosto nezmotljivi učitelji.

 

V okolju, kjer večina prisotnih nima težav, je le malokdo tako »pogumen«, da si upa priznati, midva, oziroma, jaz pa imam s tem in tem težave, a zanje niso krivi drugi.

Zato se mi zdi, da je zakonska skupina zelo velikokrat skrivalnica.

Ko pa je posamezniku ali paru dano toliko rasti v svobodi in resnici, da lahko svojo človeško stvarnost izrazi ne ozirajoč se  na mnenje  in komentarje ostalih, takrat  pa njegova / njuna iskrenost spodbudi »odprtje« še koga. Komentarji niso izrečeni med uradnim delom, pač  pa po njem. Še slabše pa je, če kak komentar na svojo izpoved  slišiš od koga, ki ni neposredni član skupine.

 

Res je, da zakon tvoriva midva, kot zakonski par, vendar sva v prvi vrsti posameznika, ki imava običajno drugačno mnenje, drugačne odzive, drugačna čutenja zaradi drugačne zgodovine. In rasteva najprej kot posameznika, šele nato kot par.

 

Koliko pa lahko drug drugega spreminjava? Popolnoma nič. Spreminjava lahko le vsak sebe, če želiva in če se trudiva za iskrenost  drug z drugim in si odkrito poveva, kaj določene besede, dejanja,... povzročajo v vsakem od naju. Samo to je pot, da sozakonec najprej začuti, nato pa, da želi neko svojo prakso popraviti, da ga bo sozakonec občutil  in doživljal drugače, bolj ljubeče.

 

Nič ni tisti, ki sadi, nič ni tisti, ki zaliva, ampak Tisti, ki daje rast, Bog.

 

Rast se dogaja po Ljubezni. Bolj, ko ljubim, več časa namenjam za odnos z Bogom, več molim, bolj se trudim za dober odnos s sozakoncem.

 

Kako konkretno spremeniti, dopolniti način srečevanj, da bo v vseh nas več želje po iskrenosti in manj bojazni pred nagoto?

 

Verjetno se odgovor skriva v zgornjih dejstvih.

In še vedno velja : začni pri sebi.

Gospod, pomagaj!

 

adrijana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 7 weeks od tega
Pridružen: 17.03.2011

Na nadaljne razmišljanje o zakonskih skupinah ste mi  v  pridigi, a03 naše pričevanje, odgovorili kar sami. »Če ne priznam greha in slabosti, ni niti osebne niti skupne rasti

 

Srčika vsega je torej iskrenost in resnica. Najprej do sebe in sozakonca in potem do vsakega s katerim smo v odnosu. Ker smo čutenjsko odzivni najprej na nezavedni  ravni, svoje neiskrenosti ne moremo prikriti ali odstraniti. Ta je prisotna in je del čutenj vseh. Zato v odnose in v skupnost ne moremo vnesti drugačne klime, pa če se prizadevamo z vsemi močmi, ki jih premoremo. Kljub vsemu trudu, vse ostaja zaradi neiskrenosti na tej plitvi ravni. Pomembna je  resnicoljubnost prav vsakega člana iste skupine.

 

Ostaja pa mi vprašanje, kdo bo tisti, ki bo prvi odvrgel masko, oziroma,  kdo ima toliko poguma in moči, da bo zmogel premakniti voz v drugačno smer.

 

Zelo dolgo bo namreč sam in slečen pred ostalimi ter čakajoč, da se mu bo pridružil še kdo. Ostali bodo dolgo le opazovali in preverjali  njegovo vzdržljivost, saj bo zaradi iskrenosti zelo ranljiv. Če bodo ugotovili, da je preživel, se bo skorajžil še kdo.  V kolikor pa se bo umaknil nazaj na varno, v fasado, je stvar končana.

 

Kdo je pripravljen, sposoben sebe toliko dati drugemu?

 

Samo tisti, ki ima močno osebno izkustvo ljubljenosti od Boga,  ne glede na to, koliko je v življenju grešil. Tisti, ki kljub vsej človeškosti čuti, da je Njegov ljubljeni sin / hči. Tisti, ki ima osebno spoznanje Očetove ljubezni.

 

Koliko pa nas je takih, ki z izkušnjo človeške ljubezni, ki je največkrat pogojevana, zmoremo verjeti v tako ljubezen. Samo tisti, ki imajo osebno izkušnjo Boga in zaradi tega močno vero Vanj, zaradi česar se ne umaknejo pred bolečino.

 

Ljubi Bog, daj da se bomo toliko odprli, da nas Boš lahko našel in osvojil.

 

 

 

Tudi ta zapis je le iskanje prave smeri.

 

 

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 3 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Spoštovana ga. Marta,

v komentarju ob naši prvi obletnici omenjate, da sem vam še dolžan odgovor na vprašanje, navajam: o rasti v zakonskem odnosu. Kateri so tisti kriteriji, po katerih ugotavljamo rast v zakonu? Sama razmišljam o tem, ker si želim rasti, hkrati pa se sprašujem, kje je meja, da ne zahtevam od sebe in drugega preveč, da ne padem v perfekcionizem.

Najprej se opravičujem, da nisem odgovoril. Vašega razmišljanja nisem razumel kot vprašanje, ampak kot glasno razmišljanje in spodbudo, da vsi razmišljamo v tej smeri. Na vprašanje, kaj pomeni rasti v zakonu, bi najlažje odgovoril z definicojo, ki jo navaja C. West v svoji knjigi Dobra novica o spolnosti in zakonu. V poglavje z naslovom Kaj je poroka v očeh Cerkve? piše takole: »Poroka je intimno, izključno, nerazvezno občestvo ži­vljenja in ljubezni, v katerega vstopita moški in ženska po Stvarnikovem načrtu, za blagor zakoncev ter roditev in vzgojo otrok; to zavezo med krščenima osebama je Kri­stus povzdignil v dostojanstvo zakramenta.«

 

Ob tej definiciji sem razmišljal na srečanju za starše, ki je bilo tu na Gradu 5. 1. letos. Rast bi na kratko lahko povzel v poglavjih: 

Intimno občestvo življenja in ljubezni.

To občestvo se ustvarja na vseh ravneh našega bivanja, na: telesni, razumski, čustveni in duhovni. Harmonija na vseh ravneh pomeni rast. Mislim, da ta ni nikoli končana. 

Izključno.

Preverjate lahko veselje nad izključnostjo podaritve. Prepričan sem, da je tudi v tem mogoče vedno rasti, saj je tudi zame mogoče rasti v izključni zavezi z Bogom.

Nerazvezno.

Koliko svobode je v tej trajni zvezi in kako celostna uspe biti vajina podaritev.

Moški in ženska.

V zakonu naj bi oba rasla v odkrivanju lastne moškosti in ženskosti, očetovstva in materinstva.

Po Stvarnikovem načrtu.

Mogoče se prav v težavah preverja naša zavest, da se vse dogaja po Stvarnikovem načrtu. Bolj ko to sprejemamo z veseljem in zaupanjem, dlje smo prišli v lepoti hoje za Kristusom v svoji poklicanosti.

Za blagor zakoncev.

Lepo je slišati starejše pare, ki se iskreno veselijo tega, da so še vedno lahko skupaj in uživajo starost v podarjanju drug drugemu. Do tja je vsekakor dolga pot, pot rasti.

Roditev in vzgojo otrok.

Ko otroci odraščajo, se še posebej pokaže stopnja zrelosti v spuščanju otrok iz rok in veselju nad tem, da odhajajo v svet samostojno in svobodno.

Dostojanstvo zakramenta.

Dostojanstvo zakramenta pa se razkriva na vseh ravneh naše duhovnosti.

To je le preblisk čez možna področja rasti. Gotovo bi se našlo še kaj, a je že tu dovolj dela. Na srečanju s starši sem imel občutek, da je večina ostala kar pri prvi točki in se spraševala, kdaj bo dosegla harmonijo pristne intime. Torej dela je dovolj, cilj pa je jasen: Veselje nad božjo poklicanostjo v vajin zakon.

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Pozdravljeni, gospod Peter!

Hvala za vaš odgovor o rasti v zakonu. Ob prebiranju vašega odgovora, pa sem pomislila, da bi lahko rast prepoznavala s pomočjo privolitve, ki sva si jo izrekla pri poroki. Jaz sprejmem tebe....

Zanimivo pa se mi zdi, da sem na to pomislila ob branju vašega odgovora, prej pa mi to ni bilo dano videti.

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 3 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Pozdravljeni!

Vesel sem, da je ob mojem razmišljanju dovolj prostora za odkrivanje prav vaših odgovorov.

tadej31
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 year 8 weeks od tega
Pridružen: 19.09.2016

 oj.imam uprašanje,z mojo punco sm že kr neki časa skupej,pa imava 1 nega otroka,pa nisva poročena...jest se zelo želim da bi se poročiv z mojo punco,ona pa tega noče...kako bi jest lohka opravil spoved,k si zelo želim pa ne morem,k nisem poročen,...zelo bi biv vesel odgovora

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 3 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Tadej, pozdravljeni! Hvala za zaupanje in to vprašanje. Vesel sem, da si želite zakramenta in prepričan sem, da vas Bog ne bo pustil na cedilu v takšni želji. Z veseljem se pogovoriva o položaju, v katerem ste se znašli. V življenju se pogosto stvari obrnejo drugače kot smo si predstavljali in prinesejo posledice, ki jih nismo pričakovali in o njih razmišljali. Prepričan sem, da v pogovoru lahko odkrivava možnosti za rešitev omenjenega položaja. Jezus vsakega od nas bodri: Trkajte in se vam bo odprlo, iščite in boste našli. Verjetno misli tako še posebej za tiste trenutke, ko ni hitrega in lahkega odgovora. Torej, pripravljem sem razmišljati in iskati z vami. Mislim pa, da je bolje osebno kot prek foruma. Moj mobi pa je 040 226 884. lp peter