Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Vrzimo zrno, zamesimo kvas!

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 52 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Napetost med trpljenjem in slavo
»Sv. Pavel v Pismu Rimljanom govori o napetostih, ki so v življenju: o trpljenju, ki pa se ga ne da primerjati s slavo, ki nas čaka. Gre torej za napetost med trpljenjem in slavo. Te napetosti so goreče pričakovanje veličastnega razodetja Božjega kraljestva. To ni samo naše pričakovanje, ampak tudi pričakovanje stvarstva, ki je podvrženo ničevosti kakor mi in ki je prav tako usmerjeno proti razodetju Božjih otrok. Notranja moč, ki nas v upanju vodi k polnosti Božjega kraljestva, pa je moč Svetega Duha. Ravno upanje je tisto, ki nas vodi k polnosti, upanje, da izstopimo iz tega zapora, iz te omejenosti, iz tega suženjstva, iz te pokvarjenosti in dospemo do slave. To je pot upanja. Upanje je dar Duha. Sveti Duh, ki je v nas, nas vodi k tej veličastni stvari, k osvoboditvi, k veliki slavi. Zato Jezus pravi: V gorčičnem zrnu, v tem majhnem semenu je moč, ki spodbuja nepredstavljivo rast.

 

Imeti pogum
V nas in v stvarstvu je moč, ki spodbuja. Je Sveti Duh, ki nam daje upanje. Kaj pomeni živeti v upanju? Pomeni, da nam te moči Duha pomagajo rasti proti polnosti, ki nas čaka v slavi. A ker mora biti kvas vmešan, gorčično zrno pa vrženo, sicer bi notranja moč ostala znotraj, tako Božje kraljestvo raste od znotraj, ne zaradi prozelitizma. Raste od znotraj, z močjo Svetega Duha. Cerkev je vedno imela pogum, da je vzela in vrgla, vzela in zamesila. Tudi strah jo je bilo, da bi to storila. Velikokrat vidimo, da imamo raje 'pastoralo konzerviranja', ne da bi kraljestvu pustili rasti. Tako ostanemo to, kar smo, mali, na mestu, varni … In kraljestvo ne raste. Da bi kraljestvo raslo, je potreben pogum: da vržemo zrno, da zamesimo kvas.

 

Umazati si roke
Res je sicer, da če se zrno vrže, se ga izgubi, in če zamesim kvas, si umažem roke. Vedno je neka izguba pri sejanju Božjega kraljestva. Gorje tistim, ki oznanjajo Božje kraljestvo z iluzijo, da si ne bodo umazali rok. To so varuhi muzejev. Raje imajo lepe stvari in ne tega dejanja vrženja semena, da bi se tako sprožila moč, da bi se vmesilo kvas in bi moč povzročila rast. To je Jezusovo in Pavlovo sporočilo: napetost, ki gre od suženjstva greha k polnosti slave. Upanje je tisto, ki gre naprej, upanje ne razočara. Kajti upanje je tako majhno, upanje je tako majhno kot zrno in kot kvas. Upanje najponižnejša krepost, je služabnica. A kjer je upanje, tam je Sveti Duh, ki pelje naprej Božje kraljestvo. Zastavimo si nekaj vprašanj: Danes se vprašajmo, ali verujemo, da je tam, v upanju, Sveti Duh, s katerim lahko govorimo?« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 31.10.2017)

 

 

Papež med homilijo o Božjem kraljestvu: Vrzimo zrno. Zamesimo kvas