Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Veselje, da smo v Cerkvi bratje in sestre

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 hours 5 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Veselje, da smo v Cerkvi bratje in sestre

Moja Cerkev

»Sveta Peter in Pavel sta na ikonah včasih upodobljena, kako podpirata zgradbo Cerkve. To nas spominja na besede iz današnjega evangelija, ko Jezus pravi Petru: 'Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala' (Mt 16,18). To je prvič, da Jezus izgovori besedo 'Cerkev'. Ne zaustavimo se samo pri samostalniku, ampak pomislimo na svojilni pridevnik moja: 'moja Cerkev'. Jezus ne govori o Cerkvi kot neki zunanji stvarnosti, ampak izrazi veliko ljubezen, ki jo goji do nje: moja Cerkev. Navezan je na Cerkev, na nas. Sv. Pavel piše: 'Kristus je ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe' (Ef 5,25). Kot pojasni apostol, to pomeni, da Jezus ljubi Cerkev kakor svojo nevesto. Za Gospoda mi nismo skupina vernikov ali verska organizacija, smo njegova nevesta. On z nežnostjo gleda svojo Cerkev, jo ljubi z absolutno zvestobo, kljub našim napakam in izdajstvom. Kakor je tisti dan rekel Petru, tako danes pravi tudi vsem nam 'Moja Cerkev. Vi ste moja Cerkev.'.Z našo bratsko ljubeznijo lahko rečemo 'Moja Cerkev'.

 

Podpirati 'mojo Cerkev' z bratsko ljubeznijo

Tudi mi lahko ponovimo: 'Moja Cerkev.' Ne izrecimo tega z občutkom izključujoče pripadnosti, ampak z vključujočo ljubeznijo. Ne da bi se branili pred drugimi, ampak da bi se učili lepote biti z drugimi, kajti Jezus nas hoče združene in odprte. Cerkev namreč ni 'moja', ker odgovarja mojemu jazu, mojim hotenjem, ampak ker jaz vanjo vlivam svojo ljubezen. Moja je, ker skrbi zame, ker kakor apostola na ikoni jo tudi jaz lahko podpiram. Kako? Z bratsko ljubeznijo.

 

Veselje, da smo bratje in sestre v Cerkvi

Na neki drugi ikoni sta sveta Peter in Pavel upodobljena v medsebojnem objemu. Med seboj sta si bila zelo različna: eden je bil ribič in drugi farizej – različna po življenjski izkušnji, značaju, načinu delovanja in rahločutnosti. Med njima ne manjkajo različna mnenja in odkrite razprave (glej Gal 2,11). A kar ju je povezovalo, je bilo, da sta skupaj govorila 'moj Gospod' Njemu, ki je rekel 'moja Cerkev'. Brata po veri nas vabita, naj ponovno odkrijemo veselje, da smo bratje in sestre v Cerkvi. Na ta praznik, ki povezuje oba apostola, tako zelo različna, bi bilo lepo reči: 'Hvala, Gospod, za to osebo, tako zelo drugačno od mene. Je dar za mojo Cerkev.' Različni smo si, a to nas bogati, to je bratstvo. Prav je ceniti kvalitete drugih, prepoznati darove drugih, brez zlobe in brez zavisti. Zavist v notranjosti povzroča zagrenjenost in je kis, zlit na srce. Življenje naredi grenko. Kako lepo pa je vedeti, da si pripadamo od blizu, ker nam je skupna ista vera, ista ljubezen, isto upanje, isti Gospod. Pripadamo drug drugemu. Čudovito je reči 'naša Cerkev'!

 

Ljubezen, ki gradi Cerkev

Na koncu evangelija Jezus pravi Petru: 'Pasi moje ovce' (Jn 21,17). Govori o nas in pravi 'moje ovce' z isto nežnostjo, s katero je rekel 'moja Cerkev'. To je ljubezen, ki gradi Cerkev. Na priprošnjo apostolov danes prosimo za milost, da bi ljubili svojo Cerkev. Prosimo za oči, ki bodo znale videti v njej 'brate in sestre', za srce, ki bo znalo sprejeti druge z nežno ljubeznijo, ki jo Jezus goji do nas. In prosimo za moč, da bi molili za tistega, ki ne misli kakor mi: moliti in ljubiti, kar je nasprotno od govoriti slabo za hrbtom. Marija, ki je med apostole prinašala slogo in z njimi molila, naj nas varuje kot brate in sestre v Cerkvi.« (Papež Frančišek pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 29.6.2019)

Angel Gospodov, sobota, 29. junij 2019