Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Veseli trgovci - duhovne vaje za prostovoljce 2014

Pred tretjo adventno nedeljo, se je pisana druščina zbrala na Duhovnih vajah za prostovoljce na Mirenskem Gradu. Kot običajno je duhovne vaje vodil lazarist, Peter Žakelj.

Razmišljali smo ob evangelijskem odlomku »Prilika o talentih« (Mt 25, 14-30) in se šli trgovanja z našimi talenti. Jezus nam skozi ekonomijo govori o nas samih. Darovi, ki smo jih prejeli niso namenjeni nam samim, ampak življenju v ljubezni, v darovanju in umiranju. Talentov, ki so nam bili položeni v zibelko nam ne more nihče vzet. Na nas pa je, da jih razvijamo in podarjamo drugim. Ugotavljali smo, da je Bog dober in ljubeč, čeprav ni vedno vse po naše. Da je veselje Božji dar je dejstvo, ki ga moramo sprejeti in se te poti veseliti. Če bomo z veseljem v naši notranjosti sprejeli, da še nismo na cilju, da smo na poti, potem bomo rastli in se te poti veselili. 

Seveda duhovne vaje ne bi bile to kar so, če se ne bi tudi v prostem času med seboj družili. Ogledali smo si mizarsko delavnico, kjer pridne roke brezdomcev in prostovoljcev obdelujejo les. Skupaj smo se odpravili na sprehod okrog griča na katerem stoji Mirenski Grad.  Nekaj otrok je pomagalo pri pospravljanju suhega listja, ki se ga  ob cesti precej nabralo. Našli pa so se tudi taki, ki so pomagali pri postavljanju jaslic v cerkvi. Sobotni večer je bil namenjen druženju ob družabnih igrah, nekateri pa so si med tem ogledali film Bela Masajka. Med tem časom, smo se tudi posladkali z veliko čokolado, ki so nam jo poslale naše kuharice. Tudi sicer so lepo skrbele za naše želodčke, mi pa smo se jim zahvalili tako, da smo jim po vsakem obedu pomagali pri pospravljanju posode v kuhinji.

In ker se vse enkrat konča se je tudi naše druženje na duhovnih vajah lepo končalo. Vsak konec pa pomeni začetek nečesa novega. Upajmo, da bomo vse kar smo slišali in o vsem kar smo razmišljali znali tudi v praksi živeti. Enotni smo si bili, da so nas te duhovne vaje še bolj povezale in da, če Bog da, še pridemo skupaj.