Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Velikonočna pokorščina in pričevanje

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 29 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Velikonočno veselje

»Petdeset dni velikonočnega časa je bilo za apostole čas veselja zaradi Kristusovega vstajenja. Bilo je to resnično veselje, a še vedno dvomeče in bojazljivo, ki se je spraševalo, kako se bodo stvari nadaljevale. Pozneje pa, s prihodom Svetega Duha, veselje postane pogumno. Najprej so razumeli, ker so videli Gospoda, a niso razumeli vsega, bili so potolaženi, a ni jim uspelo razumeti. Sveti Duh je bil tisti, ki jim je dal razumeti vse.

Pokorščina pomeni izpolnjevati Božjo voljo

Apostolom je bilo prepovedano oznanjati Jezusa. A potem, ko jim je angel pomagal priti iz ječe, so nadaljevali z učenjem v templju. Kot pripoveduje berilo iz Apostolskih del (prim. Apd 5,27-33), so jih privedli pred zbor, kjer jih je veliki duhovnik opomnil, da jim je prepovedal učiti v Jezusovem imenu. 'Bogu se je treba pokoravati bolj kakor ljudem', odgovori Peter.

Beseda pokorščina se zatem ponovi tudi v današnjem evangelijskem odlomku (prim. Jn 3,31-36). Ravno življenje v pokorščini, ki so jo prejeli od Svetega Duha, zaznamuje apostole. Pokorščina pri hoji za Jezusom, ki je bil pokoren do kraja, kakor v vrtu Oljske gore. Pokorščina, ki je v uresničevanju Božje volje. Pokorščina je pot, ki nam jo je odprl Sin. In kristjan je torej pokoren Bogu.

Svet ureja stvari z denarjem

Duhovniki pa so, nasprotno, hoteli zapovedovati, vse so urejali z 'nagrado' in to podkupovanje je prišlo vse do groba. Svet ureja stvari na ta način, torej s posvetnimi stvarmi. Prva je denar, katerega gospodar je hudič. Sam Jezus namreč pravi, da ni mogoče služiti dvema gospodarjema.

Preganjani kristjani

Druga značilnost kristjanov pa je pričevanje. Krščansko pričevanje vzbuja odpor. Morda nekoliko iščemo določeno sporazumno pot med svetom in nami, vendar pa krščansko pričevanje ne pozna poti kompromisa. Pozna potrpežljivost spremljanja oseb, ki z nami ne delijo načina razmišljanja in vere. Tolerirati in spremljati, a nikoli prodati resnice! Prvič, pokorščina. Drugič, pričevanje, ki povzroča odpor. Vsa ta preganjanja, ki so … od tistega trenutka do danes … pomislite na preganjane kristjane v Afriki, na Bližnjem vzhodu … Več jih je danes kot v prvih časih, v zaporih, zaklanih, obešenih zaradi izpovedovanja Jezusa. Pričevanje vse do konca.

Konkretnost: ne biti razvodeneli kristjani

Konkretnost je tretji vidik apostolov. Govorili so o konkretnih stvareh, ne o nekih pravljicah. In kakor so apostoli videli in se dotaknili, tako se je tudi vsak med nami dotaknil Jezusa v svojem življenju. Zgodi se, da velikokrat zaradi grehov, kompromisov, strahu pozabimo na to prvo srečanje, srečanje, ki nam je spremenilo življenje. Sicer nam pride v spomin, a to je zvodeneli spomin, zaradi njega postanemo kristjani 'vrtnične vode', zvodeneli, površinski. Vedno prositi Svetega Duha za milost konkretnosti. Jezus je prišel v moje življenje preko mojega srca. Duh je vstopil vame. Potem sem morda pozabil … Milost spomina na prvo srečanje!

Sedaj je čas, da prosimo za velikonočno veselje. Prosimo zanj drug za drugega, za tisto veselje, ki prihaja od Svetega Duha, ki ga daje Sveti Duh: veselje velikonočne pokorščine, veselje velikonočnega pričevanja in veselje velikonočne konkretnosti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.4.2018)


Papež med jutranjo homilijo o velikonočni pokorščini, pričevanju in konkretnosti