Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Veliki petek 2018 - Zapeljivec, hudodelec, kralj, Božji sin!?

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 34 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus pred Pilatom

Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti pashalno jagnje. Pilat je prišel ven k njim in rekel: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« Odgovorili so in mu rekli: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne izročili.« Tedaj jim je Pilat dejal: »Vzemite ga in ga sodite po svoji postavi.« Judje so mu rekli: »Mi ne smemo nikogar usmrtiti.« S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je označil, kakšne smrti bo umrl. Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?« Jn 18,28-38


Jezus iz Nazareta – zapeljivec, hudodelec, kralj, Božji sin!

 

Pilat pravi: »Glejte človek!« Ljudstvo odgovori: »Križaj ga, Križaj ga!« Ko je v nekem trenutku človek vsega kriv, se ne more več braniti. Vse je razlog za obtožbo, čeprav ni nobenega pojasnila. Problematičen je tako njegov nauk kot njegovi učenci. Označen je za hudodelca, očitajo mu, da se ima za Judovskega kralja in da se dela Božjega sina. Kaj se v resnici dogaja?

Vprašanje velikega duhovnika o Jezusovih učencih in njegovem nauku je le farsa za dialog. Tožitelje ne zanimajo ne učenci ne nauk. Tožitelji iščejo način, kako izpeljati obtožbo do konca. Ne ogroža jih nauk, ampak bližina, ki so jo videli pri Jezusu, v njegovem oznanjevanju. V takšni bližini ni prostora za skrivanje, taktiziranje in  laž. Bližina razkrinkava, zato jim je najbolj varna vzvišena razdalja, ki jim jo omogoča njihov položaj. Prvi greh torej ni nauk, ampak nevarna bližina, ki jo Jezus prinaša.

Na Pilatovo vprašanje: »Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?« mu tožitelji odgovorijo: »Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne izročili.«Za takšno splošno skrb za skupno dobro lahko skrijejo vse svoje interese. Spet varna razdalja, ki se kaže v splošni trditvi in je oblečena v skrb za moralno družbo. Kaj je vendar Jezus storil, kar bi lahko označili kot hudodelstvo? Ker ni konkretnih obtožb glede nemoralnosti, se spraševanje nadaljuje v smeri političnega problema.

Pilat najbrž sklepa iz tega, kar je slišal, zato Jezusa vpraša, če je Judovski kralj. Možen očitek bi lahko bil, da prevzema oblast, ki mu ne pripada. Tako se skrb za Jezusov nauk in njegove učence prelevi v skrb za moralno dobro družbe, od tu pa preide v skrb za družbeno-politični mir. Ker Jezus vabi ljudi v svobodo, v preseganje togih pravil z ljubeznijo, jih tako trga iz slepe pokorščine in zasluži očitke, da je politični oporečnik. Je to hudodelstvo? Da, iz razdalje, ki ne vidi ne človeka, ne njegove ljubezni, se temu lahko tako reče. Če Jezus ni običajen sogovornik, ker gleda globlje, je lahko označen kot zločinec.

Ko nimajo očitki o nauku in hudodelstvu nobenega učinka, ko težko govorijo o političnem uporu, ostaja še ena farsa: »Delal se je Božjega Sina.« Tudi ta trditev je lahko podlaga za smrtno obsodbo, a spet le iz varne razdalje. Kajti vsak premislek, vsako zavzeto razmišljanje in stopanje v odnos z Jezusom, bi ta očitek razblinil. Pomislimo namreč: Tudi če bi se po krivem delal Boga, ali lahko kdo reče, da je ta Bog, ki je ozdravljal, izganjal in učil ljubezni, komu škodil. Je to vera, ki bi jo morali zatreti? Ali je vera, ki prinaša zdravje, mir, ljubezen, sočutje, lahko škodljiva? Ali je takšen Bog škodljiv? Ne, priznati moramo, da je tudi očitek, ki se skriva za skrbjo za pravo vero, le lažna skrb za lastne interese tožiteljev.

Kako neverjetne maske omogoča varna razdalja! Če človek ne stopi v odnos, če si ne želi bližine, če se le pretvarja, da ga bližnji zanima, so obtožbe pravzaprav pred vrati. Papež Frančišek je najbrž tudi zato povabil včeraj duhovnike, naj bodo ljudje bližine, bližine, ki je več kakor ime neke določene kreposti. Bližina, pravi, je drža, ki vplete celotno osebo, njen način vzpostavljanja odnosov, način, kako je istočasno sama svoja in pozorna do drugih. … Bližina, dragi bratje, je ključ evangelizatorja, saj je ključna drža evangelija. … Treba bi bilo bolje osvojiti dejstvo, da je bližina prav tako ključ do resnice, kajti v resnici se lahko odstranijo razdalje. … Potrebna je pozornost, da ne bi podlegli skušnjavi in iz kakšne abstraktne resnice naredili malike (http://www.mirenski-grad.si/duhovnik-blizine).

Dragi bratje in sestre, spomin na Kristusovo žrtev pred dva tisoč leti je hkrati opomin. Opomin, da zaradi umikanja v varno razdaljo, ne bi križali nedolžnega. Je povabilo h konkretni bližini, v kateri ni prostora za lažno zanimanje za nauk in učence; za moralnost in nemoralnost osebe; za lažno skrb za politično neoporečnost bližnjega ali njegovo pravovernost. Če bomo zmogli pravo bližino, bomo zmogli prepoznavati božje in satansko okoli nas in v nas. V varni razdalji pa bomo zagotovo krivični tožniki, ki poskrbijo le za navidezen red in mir. Naj nam bodo Evangelij in Jezusov zgled, molitev in zakramenti vedno šola pristne bližine in prostor spoznavanja božje Resnice.

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 7 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Se mi zdi, kot da bi obsodbo Jezusa kristusa preslikali v današnji svet. Včasih se sprašujem, kje je resnica. Ugotavljam, da jo ni. Sam sem večkrat ujet v podobne logike, če se osredotočim na moje službene presoje sistemov, ki jih izvajam. Sam iščem resnico in odkrivam napake, da bi se lahko izboljpali in bili boljši s strani proizvodnje pa dobivam kritike, da jim zbijam del plače. Največja napaka pri temu je, da jaz iščem odstopanja, ne vidijo pa tega, da odstopanja so in se bi bilo potrebno z njimi ukvarjati in jih reševati. Tukaj doživljam podobno logiko, kot pred 2000 leti. Če hočem, da živim in se umirjam, moram trdno stati za svojemi dejanji in svoje delo izvajati v resnici.

 Gorazd Lapanja 

 

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 48 min od tega
Pridružen: 01.11.2011

Sama se zelo bojim tvegati to bližino. Najbolj pogosto se to kaže v službi ali prijateljskih odnosih, ko je med nami prijetno, veselo vzdušje sama pa čutim, da nekaj ne štima, da v resnici ni tako. Ker mi je težko "tvegati" prijetno vzdušje in da potem ne bo več tako, sem raje tiho in se temu vzdušju prepustim. Raje pristanem na ugodje in ne na resnico. Tako sama ne morem rasti in drugi ob meni tudi ne.

 
Gospod, prosim pomagaj mi se odpovedovati ugodju in vztrajati v resnici.

Katja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 14.03.2014

Tudi jaz razmišljam o tem, da še vedno premalo tvegam stopati v odnos. Še posebno, ko me kaj pri drugem zmoti ali zaboli, težko povem, prevečkrat sem kar tiho, požrem in tako ne iščem resnice o sebi ne o drugem. Boga prosim, da bi bolj tvegala in zmogla pravo bližino.

Patrik Markič
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 4 days od tega
Pridružen: 25.10.2017

Sam ugotavljam, da težko sprejmem resnico npr. o sebi s strani bližnjega, če si tudi sam tega ne priznam. Kar se tiče bližine in pogovorov, so tudi naši zmenki dobra priložnost, da prakticiramo to ''konkretno bližino''.


Prosim Gospoda, da bi lahko več tvegal v odnosih.