Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Velika noč 2018

11 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 hours 19 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusovo vstajenje

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Jn 20,1-9




Velika noč spreminja pogled na življenje, trpljenje in smrt

 

Sedaj smo na cilju, so si najbrž rekli učenci, ko so videli na cvetno nedeljo slovesen Jezusov prihod v Jeruzalem. To smo čakali, za to smo se trudili. To je sedaj tista zmaga, o kateri je Učitelj govoril. Po trpljenju pride vstajenje. Torej napadov nanje in na Učitelja je konec. Sedaj so spoznali, da je resnično Mesija, ki mora priti na svet.

Po čudoviti nedelji nastane čudna praznina. Ta prekleti ponedeljek, ki je vse obrnil na glavo. Začele so se širiti govorice, da je napočil trenutek, ko je oblastem zavrelo. Primite ga, ustavimo širjenje tega čudnega oznanila, vere, ki ne pozna okvirov in meja. Učitelj zastonj deli odpuščanje, ne zahteva daritev v templju, krši soboto, ne upošteva jasnega bontona. Najprej za mizo posede berače, šele potem, če se mu zdi, povabi tudi imenitne goste. Največkrat jih prezre. To je potrebno ustaviti!

Nemir narašča. Učenci so zbegani. Mar ni bila cvetna nedelja tista, ki je govorila o Učiteljevi zmagi. To gosto zadušljivo ozračje se le širi, dokler ne pride veliki četrtek. Jezus jih zbere k obhajanju zadnje večerje. Zdi se, da z dejanjem prehiteva. Saj še ni velika noč, kaj hoče povedati s tem obedom? Govori o trpljenju, poudarja, da daje svoje meso in kri v hrano. Ne razumejo ga, ne vedo, kaj jim hoče povedati. Poleg tega jim umije noge in jim naroča naj tako služijo tudi drugim. Komaj so dobili nekaj priznanja kot njegovi učenci, že jih tišči v služenje. Kdaj bodo vendar počivali?

Veliki petek je dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Da je v svetu toliko sovraštva, si niso mogli niti misliti. Saj so slutili, a tega niso hoteli videti. Kdo se bo s tem spopadal! Tudi med njimi se je pokazalo vse najslabše. Pa so mislili, kako so povezani. Eden je Jezusa celo izdal za 30 srebrnikov, drugi, ki je bil najbolj glasen, ga je zatajil, vsi so se razbežali. Le Janez je z ženami vztrajal pod križem. Najmlajši in najbolj tih. Kako čudno se vse obrne. In sedaj?!

Sanje so končane!? Vendar ne! Žene in Janez ne dajo miru. V njih je isti nemir, ki je ustavljal ostale, da se niso na cvetno nedeljo mogli prešerno veseliti. Govorili so o nečem drugem, o tistem, o čemer jim je govoril Učitelj. Da bo vstal in da bo potem vse drugače. Žene tečejo k grobu, Janez teče za njimi in seveda Peter, ki ni mogel zaostajati. Prazen grob obrača v njih predstave o življenju. Od tega dne zanje nič ne bo več kot je bilo prej:

  • Cvetna nedelja ni konec, ampak naznanja nov začetek. Ko si na višku moči, so se spomnili, te Jezus vabi, da kakor zrno spet padeš v zemljo, da obrodiš nov sad. Nov sad spoznanja, nov sad ljubezni, novo življenje.
  • Ko te ljudje hvalijo, vedi, da se za množično hvalo zagotovo skriva tudi hinavščina. Zato je Jezus toliko govoril o grehu in odpuščanju. Ni želel kamnati, želel je spreobrnjenje. Greh tiči na vsakem koraku. Ni se ga mogoče otresti po farizejsko. Vedno moram kakor cestninar priznavati: Gospod usmili se mene grešnika.
  • Ko v tebi vse vre, pomisli, kaj ti Gospod pripravlja. To ni čas za umik, je čas za premislek, kaj se v tvojem življenju dogaja. Začeti bo potrebno znova. Uspehi niso tisti cilj, zaradi katerega si tu. Obstaja nekaj več, išči naprej.
  • V nemir življenja Gospod postavlja evharistijo, spomin in obnavljanje zadnje večerje. Brez Jezusovih besed in njegove hrane ne moremo živeti kot vstajenjski kristjani. Lahko zmagoslavno vihtimo zelenje in zastave na cvetno nedeljo, a ni mogoče iti skozi veliki petek, ki pa se mu v življenju nihče ne izogne.
  • Kristjan je vstajenjski kristjan, če v velikem petku zre luč velike noči. Jezusova pot je pot vsakega kristjana. Od cvetne nedelje, s kruhom velikega četrtka prek velikega petka do velike noči.

 

Dragi bratje in sestre, zdi se, da smo zelo podobni prvim učencem. Ljubimo cvetno nedeljo in iščemo lastno ceno. V negativnih govoricah o Jezusu in njegovih učencih se izgubimo v množici, zatajimo, izdajamo ali se razbežimo. Velika noč nas spominja, da je z božjo pomočjo mogoče vstati. Da le ostajamo v navezi, v tekanju in spraševanju. Na poti bomo našli Gospoda, ki nam bo povedal, kako naprej.

Želim vam tega srečanja z vstalim. Želim vam, da se ne bi ustavili pri cvetni nedelji, da bi vzeli zares hrano velikega četrtka in zmogli z Njim v velikem petku že videti zarjo vstajenja. Bog je vstal. Če bomo ostajali z njim od cvetne nedelje do velike noči, bomo z njim zagotovo tudi vstajali v novo življenje.

Veselo aleluje vam želim. Gospod je res vstal!

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 hours 19 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusovo vstajenje

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu. Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih. Jn 20,1-9



Velika noč spreminja Jezusove učence

 

Evangelij nam ponuja lik apostola Petra, ki je v pametnih in nespametnih dejanjih ob Jezusu skoraj vedno prvi. Razmišljal sem, kaj se je dogajalo z njim v teh velikih dneh. Njegovo umiranje in vstajenje z Učiteljem in Gospodom naj bo spodbuda tudi za nas. Njegovo doživljanje vidim na naslednjih področjih še posebej živo:

GREH                    Apostol Peter po velikem petku spozna, da ne more nikoli več trditi z gotovostjo: Če te bodo vsi zapustil, jaz te ne bom nikoli. Po veliki noči se v njem utrjuje spoznanje, da je greh njegova stalnica, vprašanje je le, ali se ga zaveda ali ne. Ko je v shodnici poslušal, kako se je potrebno držati desetih zapovedi, si umivati roke pred obedom, spoštovati soboto itd., je razumel greh kot stvar zapovedi in prepovedi. Z Jezusom, v njegovi bližini, na poti z njim vse do sodne palače, pa je spoznal, da je greh vprašanje odnosa, ne zapovedi. Še več. Če razmišljaš le o zapovedih, ne moreš biti z Gospodom, če si prizadevaš biti z Gospodom, te On vodi v situacije, ki jim zagotovo nisi kos. In takrat boš najbrž tudi grešil. Odnos, ki je živ, zahteva vedno nove napore, prinaša nove izzive in z njimi tudi nove padce. Če bo na poti, bo živ, bo lahko ljubil, a hkrati bo vedno tudi grešil. To se mu je po velikem petku začelo jasniti, na veliko noč, pa dobiva moč, da greh sprejme in sprejme tudi Gospodovo odpuščanje.

ZAUPANJE          Do velikega petka je bil samozavesten in je mislil, da ima življenje v svojih rokah. Šele po velikem petku je začel spoznavati, da življenja ne more obvladovati. Ko je Jezusa zatajil, je spoznal, da nima moči, da bi se uprl množici. Spomnil se je, da je ta občutek podoben tistemu, ko je hotel z Jezusom hoditi po vodi, pa se je začel utapljati. V teh dneh se mu je začelo svitati, kaj je Učitelj hotel reči, ko jih je opozarjal, da brez Njega ne morejo ničesar storiti. Če ga ne sliši in ne vzame zares, mu ne more slediti. Če si domišlja, da stvari pozna bolje kot Jezus, ne more vztrajati. Vztrajati v ljubezni, tako do učitelja kot do svojih bližnjih, je mogoče le v moči, ki jo daje Kristus. Po vstajenju, po svojem padcu in doživetju usmiljenja, je postalo Petrovo življenje drugačno.

TRPLJENJE          Peter spoznava, kako zelo se je motil, ko je razmišljal, da Učitelj ne sme trpeti. Vse do velikega petka si je predstavljal, kako se bodo načrti, ki jih ima Jezus z njim uresničevali z uspehi. Kako velike in pomembne reči bo delal z Jezusom, si je predstavljal, ko je bil Učitelj med njimi. Na cvetno nedeljo se je te zemeljske slave že skoraj dotaknil. Videl se je kot veliki oznanjevalec in Jezusov zaupnik. Na veliki petek se je zlomilo. Na veliko noč, pa je začutil, da moč ni v uspehu, ampak v izročitvi. Trpljenje je izročanje v Očetove roke. Oče, Bog, pa iz njega naredi nekaj novega. Na veliko noč je razumel: Če pšenično zrno ne pade v zemljo, ostane samo, če pa umre, obrodi nov sad.. Spoznal je, kako pomembno je trpljenje sprejeti in čakati, da rodi sad. Spoznal je, da ga prav trpljenje prečiščuje in dela iz njega novega človeka.

SLUŽENJE            Ko je Peter hodil z Učiteljem, se je veliko ukvarjal z mislijo: Kdo bo prvi pri Gospodu. Kar jezilo ga je, da jim je Jezus pri zadnji večerji umival noge. On bi to naredil drugače. Na veliko noč je razumel, kaj pomeni služiti. Kdor hoče biti prvi, naj bo vsem služabnik in kaj pomeni, dati življenje za svoje prijatelje. Upor v njem, da bi služil, ni minil, a hrepenenje po tem je postalo večje. Velika noč, Vstali, ki ga je sam zatajil, mu ni dal več miru. On sam mora iti za učiteljem. Služiti, ne vladati; sprejeti ponižanje ne poniževati.

Ko Peter zre v prazen grob, spoznava praznino svojih misli in dejanj. Tam, kjer je vedno iskal svojo ceno, ni nič. Življenje je tam, kjer je Vstali. Dvignjen nad človeško gotovost, samozadostnost in moč. Naj nas Vstali spreminja in dviga iz groba, kakor njegovega učenca Petra.

Eva Olivo
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 1 day od tega
Pridružen: 10.01.2018


V obeh pridigah me nagovarja to, da nismo na svetu zaradi uspehov. Prav to svojo zgrešeno smer sem zaslutila včeraj. Vidim, kako sem hitro zadovoljna, ko se mi uspe premakniti. A ob tem uspehu je tudi že bila praznina: to še ni to. Gospod, pomagaj mi, da bom vedno šla naprej. Pomagaj mi vztrajati in razmišljati ter se vedno zavedati, da sem grešna in nikoli na cilju, a da to zate ni problem.  

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 3 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Zelo me nagovarja ta pridiga in mi da misliti prav v tem, da se na svoje moči ne moremo zanesti prav nič in da edino kar res šteje je zaupanje, služenje in sprejemanje trpljenja.

In zadnje čase tudi vidim, kako lepo je, ko priznavaš svojo nemoč in iščeš Božjo voljo za vse, kar delaš.
V teh prazničnih dneh, ki so bili zame zelo lepi, sem videla, kako lepo je, ko Bogu in drugemu pustiš, da te nagovarja. Ko sem začela krasiti cerkev, je zgledalo, da bom ostala sama. Priznam, da me je sprva kar malo razjezilo a sem si potem rekla: "Jezus, to je tvoj praznik. Naredila bom, kar bom mogla, sicer pa prepuščam tebi." Sama se nikoli ne bi spomnila ideje, ki mi jo je dala Maja, da bi zakonsko skupino poklicali napomoč. Niti drznila si ne bi pomisliti na to :)
In glej, zakonska skupina je bila za stvar! Meni je bilo res zelo lepo, ko smo skupaj ustvarjali!

Enako je bilo, ko smo pekli potice. Vem, da me je že zagrabilo, da bi tekmovala in hotela uveljaviti svoje, da moja mama peče najboljše potice in seveda da vzamemo njen recep :)
Hvala Bogu, sem se hitro ustavila. V skupnem iskanju in učenju, kako se potico pravzaprav speče, smo s trudom spekle res okusne in lepe potice.

Življenje je tam, kjer je Vstali Kristus! Res lepa misel! Iskati moramo Njega in samo Njega!




"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Tamara Kobal
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

"Ko v tebi vse vre, pomisli, kaj ti Gospod pripravlja. To ni čas za umik, je čas za premislek, kaj se v tvojem življenju dogaja. Začeti bo potrebno znova."

Ko se druga za drugo nizajo situacije, ko se mi zalomi in prihaja na dan kako sem polomljena, mi ni za zdržat in se umikam iz odnosov. Gospod pomgaj mi, da bi vztrajala v naporu in ga sprejela kot del življenja, da bi ne bežala, ampak ostajala z bližnjimi taka kot sem. Pomagaj mi iskati, kaj se mi dogaja in začenjati znova.

Barbara
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 weeks 3 days od tega
Pridružen: 11.01.2011

Mene pa nagovarja tale stavek: GREH   Apostol Peter po velikem petku spozna, da ne more nikoli več trditi z gotovostjo: Če te bodo vsi zapustil, jaz te ne bom nikoli. Po veliki noči se v njem utrjuje spoznanje, da je greh njegova stalnica, vprašanje je le, ali se ga zaveda ali ne.
Velikokrat sem s trdnostjo zatrjevala, da imam drugega res rada in bi vse naredila zanj. Po vseh padcih in mojih slabostih, sem spoznala, da imeti rad je nekaj več. Imeti rad bližnjega pomeni ga vzeti zares, narediti kot ti reče, verjeti, da ima prav, vedno govoriti resnico, tudi če boli. To narediti v vsakem trenutku! Tudi sama sedaj težko z gotovostjo rečem, Rada te imam.

Zelo me je nagovorila, drža Marije Magdalene.  Prva je bila pri grobu, videla prazen grob in je stekla k apostolom in rekla: nevemo, kam so ga položili. Ni solirala in hotela sama poiskati Jezusa. Ampak je v strahu in bolečini delila to z drugimi. 

Pomagaj mi Gospod, da bi v zavedanju greha ne omagovala, ampak iskala nove poti in nov začetek.

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 weeks 2 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Tudi mene nagovarja ta odstavek:  

 

Ko v tebi vse vre, pomisli, kaj ti Gospod pripravlja. To ni čas za umik, je čas za premislek, kaj se v tvojem življenju dogaja. Začeti bo potrebno znova. Uspehi niso tisti cilj, zaradi katerega si tu. Obstaja nekaj več, išči naprej.

 

Ko mi stvari grejo dobro od rok, se tudi sama nekam učepnem, kot bi bila že na vrhu gore, na cilju. Potem pa spodnese tla pod nogami, ko se srečaš s svojo grešnostjo in padem v luknjo, kjer bi tičala, se umikala in skrivala. Obračat v glavi predstavo, da padci so nujni in potrebni, da mi to prinaša novo življenje v katerega me Bog vabi…to je pravi izziv zame. Se odpovedati svoji luknjici, spet dvignit glavo in it naprej, iskat in se trudit naprej.

Hkrati me opogumlja tudi ta stavek:

Služiti, ne vladati.

Gospod, pomagaj mi, da bom ponižna in ne iskala zaslug zase, ampak služila bližnjemu.

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 days 16 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

 "Na veliki petek se je zlomilo. Na veliko noč, pa je začutil, da moč ni v uspehu, ampak v izročitvi. Trpljenje je izročanje v Očetove roke. Oče, Bog, pa iz njega naredi nekaj novega. Na veliko noč je razumel: Če pšenično zrno ne pade v zemljo, ostane samo, če pa umre, obrodi nov sad.Spoznal je, kako pomembno je trpljenje sprejeti in čakati, da rodi sad. Spoznal je, da ga prav trpljenje prečiščuje in dela iz njega novega človeka."

Trpeti in se izročati v Očetove roke, ne bežati stran od Njega. Zaupati in čakati, da bo iz trpljenja Bog naredil iz njega nekaj novega, da to rodi nov sad.
Gospod, daj nam potrpljenje, da bi zmogli sprejeti in čakati.

Janja Z.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 18.03.2014

Ko Peter zre v prazen grob, spoznava praznino svojih misli in dejanj. Tam, kjer je vedno iskal svojo ceno, ni nič.


Tudi jaz na tem svetu bolj kot ne ves čas iščem lastno ceno, priznanje, da nekaj sem. Počasi spoznavam, da je to prav moja gonilna sila, ki v ključnih trenutkih zmeraj pride na plano. Tako težko to spustim iz rok. Po eni strani si želim, da bi me najbližji videli kot sem, brez da imam nekaj za pokazat, po drugi me je tega neskončno strah. Že ko sem bila mala, se spomnim, da sem vedno, ko je kdo prišel na obisk, šla iskat kakšnega mucka ali kako drugo žival, in z njo v naročju prišla pred ljudi. Tako sem se vedno malo skrila – niso toliko videli mene, ampak tisto, kar sem prinesla. Še danes je tako: v »naročju« pred sabo vedno nekaj držim (pridnost, delo, rezultat, jezo…), da me ja ne bi kdo zares videl – moje grešnosti, nemoči, porazov, ranljivosti. Kot Peter, si želim biti prva, močna in uspešna, morda ne tako na glas kot on, a na isti način.

 

Bog, daj mi pomagaj, da bi lahko pred Teboj in bližnje v resnici prišla praznih rok. Življenje je tam, kjer je Vstali.



Simona
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.01.2011

Vedno znova mi je neverjetna ta Božja logika, kje najdemo mir. Sprejeti greh, svojo polomijo, nemoč in v tistem dovoliti, da drugi pride blizu. Ne zbežat! Sama težko spreminjam predstavo, da Bog ne gleda na rezultate, niti na angažiranost, ampak na zvestobo. Pa še ta je v ključnih trenutkih čisto polomljena. In On še vedno pride ter najprej podeli mir! Kar je v mojih očeh polomljeno in čista katastrofa, je v njegovih očeh priložnost za vstajenje. Ta razpetost med angažiranostjo, grehom in prepuščanjem Bogu mi je zahtevna, ker ni gotovosti, da bo vse prav, vedno je iskanje in  vedno se prikrade greh. Sama se pogosto srečam z držo: »Sedaj pa bom! Sedaj bo drugače!« In prav nič ni drugače. In jaz se začnem jeziti in protestirati, da bi moralo biti drugače! V tistem si težko priznam in sprejmem, da nič ni v mojih rokah in da bo prav tako kot Bog hoče. Ko uspem priti z vso to prtljago pred Boga, se spreminjam.  Je naporno, je pa bistveno lepše in polnejše!

Normal
0

21

nuša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 12 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

"Na cvetno nedeljo se je te zemeljske slave že skoraj dotaknil. Videl se je kot veliki oznanjevalec in Jezusov zaupnik. Na veliki petek se je zlomilo. Na veliko noč, pa je začutil, da moč ni v uspehu, ampak v izročitvi."


Petru se je na veliki petek zalomilo, v nedeljo pa je ob Jezusu začel znova. 

Tudi meni se je zalomilo, ko se je pokazala moja grešnost, moje grde stare navade in zblojena logika v glavi, ki ne gre skupaj z božjo. Samo da jaz že dolgo ne pridem do Velike noči. Še vedno bi sanjala o tem, da se na lahko pride do Jezusa in sem jezna, ker On ne pride do mene in mi ne reče: "Mir s teboj!" Me jezi, da nisem "izbranka", kot tisti, ki se jim je prikazal.

Pa je resnica ta, da vedno znova pride do mene v mojih bližnjih in mi govori: "Mir s teboj!". Samo jaz ga zelo redko slišim, ker ne bi križa, ker ne bi velikega petka, ker ne bi, da bi me bolelo, ker nekje v sebi še kar verjamem, da bo šlo po starem, kot včasih, ko je vedno šlo. Tudi ko je že več kot očitno, da do Jezusa ne gre drugače, kot da sprejmem križ!

Gospod, prosim Te, pomagaj mi obrniti pogled! Pomagaj mi začutiti, da brez križa resnično ni vstajenja, da bom Tebe našla le, če bom šla preko velikega petka!


"Ne bojte se! Široko odprite vrata Kristusu!" (papež Janez Pavel II.)

Mihaela Ogrin
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 weeks 5 days od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Velika noč nas spominja, da je z božjo pomočjo mogoče vstati. Da le ostajamo v navezi, v tekanju in spraševanju. Na poti bomo našli Gospoda, ki nam bo povedal, kako naprej.«

Kako hitro se človek ustavi, čeprav na videz teče. Le če se stalno sprašujem, kaj mi Gospod pripravlja, sem v stiku s sabo in bližnjimi.

»Polnost življenja je v neprestani napetosti med strežbo in poslušanjem božje besede, med delom in molitvijo.

Ravnotežja med molitvijo in delom tako težko najdem. takoj je tidoč razlogov za umik in polovičarstvo.

Jezus pa tako jasno govori v Sv. Pismu, da je le eno potrebno. Če ne poslušam, kaj Bog pričakuje od mene, me vrže iz tira. Zmanjka časa za pravo življenje. Če bi zares ljubila in ostajala budna, bi zgovori odpadli.

Želim, da ne bi obupovala ob padcih niti se ustavljala ob uspehih ampak vztrajno iskala Gospoda, ki bo povedal kam naprej.