Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

v07 Da bodo eno, kakor midva

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 38 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusova velikoduhovniška molitev

Tisti čas je Jezus povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe, kajti dal si mu oblast nad vsakim človekom, da bi dal večno življenje vsem, ki si mu jih dal. Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa. Jaz sem te poveličal na zemlji s tem, da sem dokončal delo, ki si mi ga dal, da ga opravim. In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet. Razodél sem tvoje ime ljudem, ki si mi jih dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni in so se držali tvoje besede. Zdaj vedo, da je vse, kar si mi dal, od tebe; kajti besede, ki si mi jih dal, sem dal njim. Oni so jih sprejeli in resnično spoznali, da sem izšel od tebe, in verovali, da si me ti poslal. Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji; in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih. Nisem več na svetu; oni so na svetu, jaz pa odhajam k tebi. Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.« (Jn 17,1-11)


 

Da bodo eno, kakor midva

Evangelist Janez to Jezusovo velikoduhovniško molitev postavlja pred poročilo o Jezusovem trpljenju in smrti. Tako lahko res rečemo, da je Jezusova želja, da bi bili njegovi učenci eno, kakor sta on in Oče eno, Njegova poslednja želja, njegova oporoka.

Biti eno spomni najprej na poročno obljubo, ko nevesta in ženin po zakramentu postaneta eno telo, kot pravi že Stara zaveza. A žal se zdi, tudi ob raznih srečanjih s pari, da je to, da sta poročena eno bolj šala kot resničnost, za katero bi stremeli. Zdi se neuresničljivo in zato pogosto izrečeno ironično. Iz zakonskega oz. družinskega življenja se lahko preselimo v javni prostor, kjer vlada individualizem, prevladujejo osebni interesi in interesi posameznih skupin. Odnose najpogosteje vodi korist in o edinosti v nekem globokem pomenu pravzaprav nihče niti sanja ne. In nazadnje je tu še logika več resnic, ki popolnoma degradira vsako prizadevanje za biti eno.

In vendar je Jezusova misel, naj bomo eno, kakor on in Oče, njegova poslednja volja – oporoka, najgloblje sporočilo in najbolj srčna želja. Kako da smo nanjo tako zelo pozabili? Ustavimo se najprej ob tem, kako jo on sam uresničuje? Zakaj je to Jezus izbral za jedro oporoke? Kako to edinost lahko uresničimo v našem življenju?

Jezus je živel z Marijo in Jožefom. Po naši logiki bi najbrž pričakovali, da bo eno z Marijo in Jožefom. A ne, že kot otrok ju opozarja, da mora biti eno z Očetom, in sicer tako, da je v tem, kar hoče Oče, ne kar hočeta onadva. Središče Jezusove edinosti je podrejenost Očetu. Zakaj? Kot človek poudarja, da je mogoče živeti na zemlji v harmoniji le, če bomo vsi iskali božjo logiko – v nasprotju z logiko posvetnosti. Kot Bog, kot druga božja oseba, pa nakazuje, da so v Bogu tri osebe, ki so popolnoma enotne. Z edinostjo ne izgubijo identitete, ampak jo okrepijo. Za to pa je potrebna velika mera ponižnosti in zaupanja. Jezus se odpove svoji volji, ko v smrtni grozi čaka na strašno trpljenje. Ve namreč, da se mora odpovedati svoji volji, ki bi jo v tistem trenutku vodil strah in nagon po preživetju.

Ko Jezus govori o edinosti, jasno pove, kdo je jedro edinosti. Jedro edinosti ni kdorkoli, ampak njegov Oče, Bog. V njem je temelj resnice, ki nas lahko povezuje v eno. Iz njega bo izšel tudi Sveti Duh, Duh resnice in tolažbe, ki nas bo učil vsega in spomnil vsega, kar nas je učil Jezus. Če bomo povezani v Svetem Duhu, bomo spoznavali resnico, v kateri bo mogoče živeti z drugim v harmoniji. Kjer ni resnice, je razdor. Sveti Duh je duh povezanosti, duh razumevanja, ki omogoča živo in veselo občestvo. Hudič je Oče laži, je diabolos – razdiralec, ki celo iz dveh ustvarja ločitev, kaj šele v množici.

In kje se lotiti edinosti? Pri najpreprostejših stvareh:

  • V družinah in skupnostih pri skupnem redu. Družina je lahko skupaj, če se kljub različnim obveznostim, zbira pri skupni mizi. Skupni obed je temelj družine. Pa ne le skupen obed.
  • Vsako skupnost obstaja, ker mora nekdo izpolniti določena opravila. Skupno delo in skupna odgovornost ustvarja edinost.
  • Potem pa je tu še veliko globlja edinost, a ta se začenja v zunanji urejenosti. Globlje je usklajevanje naših želja in načrtov. Najprej moramo sami vedeti, kaj hoče od nas Bog. Ne le, kaj bi mi radi. Da bi bili lahko eno z drugimi, moramo najprej biti eno sami s seboj.
  • Da bi naravnali naš osebni pogled, se moramo ustavljati v molitvi in premišljevanju, kaj od nas pričakuje Bog. Prav tako ne moremo graditi žive in povezane družine ali drugačne skupnosti, če nas ne povezujeta molitev in premišljevanje.


Edinost med nami, se torej začenja v edinosti z Očetom. Najprej želja izpolniti Očetovo voljo, kakor je to prva Jezusova želja. Ta naša notranja harmonija se izraža v skupnem redu, odgovornost in skrbi za skupnost. Nadgrajuje se poglobljenem pogovoru ter v skupni molitvi in premišljevanju. Naj med nami resnično vlada Sveti Duh, duh resnice, duh povezanosti.

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 19 hours 10 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala, Peter, za to praktično razlago Jezusove oporoke – njegove srčne želje, da bi bili eno tako, kot sta Jezus in Oče eno. Vsa pridiga me nagovarja, zelo lep povzetek celote pa je zadnji odstavek, ki si ga bom zagotovo te dni še velikokrat prebrala in hkrati prosila za luč in moč Svetega Duha - Duha resnice in povezanosti, da bi se mu tudi v naših skupnostih tako odpirale, da bi lahko med nami gradil to harmonijo edinosti z Očetom in med seboj.

 

»Edinost med nami, se torej začenja v edinosti z Očetom. Najprej želja izpolniti Očetovo voljo, kakor je to prva Jezusova želja. Ta naša notranja harmonija se izraža v skupnem redu, odgovornosti in skrbi za skupnost. Nadgrajuje se v poglobljenem pogovoru ter v skupni molitvi in premišljevanju. Naj med nami resnično vlada Sveti Duh, duh resnice, duh povezanosti