Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

v04 Dober pastir in dobre ovce

5 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 14 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Dobri pastir

»Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak spleza vanjo od drugod, ta je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.« Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso spoznali, kaj jim je govoril.

Jezus dobri pastir

Jezus je znova spregovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Jn 10,1-10

 

 

 

Dober pastir in dobre ovce

 

Kakšen je, po Jezusovem mnenju dober pastir?

-          Prihaja skozi vrata, ne skozi okno ali kako drugače. Jezus sam je ta vrata.

-          Ovce pozna po imenu, jih vodi na pašo in nazaj v stajo.

-          Ovce vodi na dobro pašo.

-          Daje življenje za svoje ovce.

In kaj pravi Jezus za ovce?

-          Dobre ovce gredo za dobrim, ker poznajo njegov glas.

Tokrat sem v opisu dobrega pastirja, ki je najprej Jezus sam, začutil izredno jasnost in doslednost. Jezus pove, da je življenje za ovce samo ob njem, da samo on ve, kaj je za ovce resnično dobro. V tej radikalni jasnosti vodi ovce na pašo in nazaj k počitku. Vsak, ki ovce vodi drugače, kakor On, je ropar ali pa slab najemnik, ki mu za ovce ni mar. To radikalno jasnost svoje drže, doslednost glede poznavanja svojih ovac in tega, kaj je zanje dobro, nazadnje podkrepi s tem, da pove, da dober pastir ne le hodi z ovcami, ampak zanje da tudi življenje.

Ob tem se zdi jasno, kakšni naj bi bili pastirji po Jezusovem vzoru. Najprej brez privilegijev. Pastir prihaja k ovcam skozi ista vrata, kakor ovce. Torej, on sam uresničuje najprej tisto, k čemur ovce tudi vodi.Vrata k ovcam je Jezus sam. Pri tem, kako naj živimo, nam Jezus sicer daje ogromno svobode, ker nas je ustvaril za neverjetno ustvarjalnost. Nekaj pa je vedno jasno: Kar je dobro je dobro, kar je slabo je slabo.Doslednost in jasnost glede tega, kaj je dobro in kaj slabo, mora biti temeljna lastnost pastirja.

In kaj lahko razumemo glede ovac? Te poznajo glas, vedo, kateri pastir je pravi in kateri ne. Gredo za njim in uživajo polnost življenja. To je podoba, ki jo slika Jezus. Ob tem pa se sprašujem dvoje?

-          Ali je v Cerkvi res razvijamo podobo pastirjev, ki jasno vedo, kaj so vrata, kje so, kako široka ali ozka so, kako naj ovce vodi na pašo in nazaj k počitku?

-          Drugo pa, ali si ovce res želijo takšnega pastirja?

Sam doživljam, vsa leta svojega duhovništva, da jasna misel in doslednost v naši Cerkvi nikakor nista zaželeni. Če vidiš jasno, najbrž pri večini zbujaš odpor. Doslednost zahteva priznavanje svoje grešnosti in neprestano spreobračanje. Zahteva, da se ne zadovoljimo s sedanjim stanjem, ampak smo vedno na poti spoznavanja in rasti. To je naporno, tako za pastirja kot za ovce in tega večina ne mara.


In kako je z ovcami?
 Ovce ne izbirajo pastirja, a Jezus govori o ljudeh, ki so svobodni in govori le v prispodobi. Vernik se mora odločati, za kom bo šel in za kom ne. Iskane ustreznega pastirja, je osnovna naloga vsakega vernika. Najti mora tistega, ki ga prepozna kot pastirja po Jezusovem vzoru in mu mora po vesti tudi slediti. Jezus pravi, da ovce poznajo glas dobrega pastirja. V to sem tudi prepričan. Žal pa se zdi, da tudi glede ovac velja isto, kot glede pastirjev. Redko kdo si želi doslednosti in jasnosti, ker zahtevata napor. Verniki imajo na splošno raje pastirje, ki ne zahtevajo dosti, ki ne kažejo nujnosti poti skozi vrata, ampak dajo tako ali drugače čim več prostora za prosto sprehajanje.

Najmanj dvoje nas torej čaka: Pastirji, bi si morali bistriti pogled na podobo dobrega pastirja, ki je vedno Jezus sam. Le ob njem lahko naravnamo svoje korake in merimo vrata sebi in ovcam. Verniki pa se morate spraševati, ali sledite pravemu pastirju ali pastirju po svojem okusu. Duhovne poklice vidim le v vzajemnem prizadevanju, da iščemo Jezusa dobrega pastirja, mu sledimo in vstopamo skupaj skozi ista Vrata v polno življenje. 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 51 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju

Hvala za pridigo, Peter! Vedno mi ob tem evangeliju ostaja zelo živa misel iz duhovnih vaj pred dvema letoma. Ob Jezusu, ki zase pravi, da je »vrata k ovcam«, me je takrat posebej nagovorila tvoja razlaga, da Jezus želi, da stopimo skozenj. To pomeni, da se do konca izpraznimo svojih predstav. On sam je kakor najfinejši filter, ki ne pusti, da bi v življenje odnesli s seboj kaj, kar nas ovira. Svobodni smo, da se v njem prečiščujemo, svobodni da vstopamo in izstopamo. Ko stopimo iz staje, se v Njem prečiščujemo za poslanstvo v svetu in ker se vsak, ki želi graditi odnose, biti blizu drugim ovcam, dejaven v iskanju dobre paše, pri tem nujno tudi umaže, bo ob vrnitvi v stajo spet stopil skozi vrata – Kristusa in se v Njem prečistil ter našel počitek… Vedno pa smo povabljeni, da z Njim postajamo tudi pastirji. Kakor Jezus prihaja, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju«, tudi nas vabi, da z Njim umiramo sebi, da bi prinašali življenje drugim. Kakor On umira za nas, smo povabljeni, da mi umiramo za druge…

Martina
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 weeks 5 days od tega
Pridružen: 08.03.2011

Ta evangelij me spodbuja, da stalno preverjam: Kdo je moj pastir? Kaj pričakuje od mene?  Ali vedno poslušam njegov glas? Poleg Jezusa je zame dobri pastir tudi tisti, ki me spodbuja, da živim moj vsakdan v duhu evangelija. Vsaka ovca je vesela, če ima dobrega pastirja. Veliko je namreč pastirjev, ki nimajo vonja po ovcah. Zato bodimo veseli, da se lahko zbiramo okrog dobrega pastirja. Tiščimo glave skupaj in zaupajmo, da nas volkovi tega sveta ne bodo požrli. 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 15 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

Ja, Martina, doboro je imeti dobrega pastirja :)

Ko razmišljam, kakšna ovca sem sama, vem, da v zmedi tega sveta, potrebujem doslednost in jasnost, sicer zelo hitro skrenem s poti in se izgubim. Hkrati z željo po doslednosti in jasnosti, ki mi prinaša  varnost, se rojeva tudi odpor do napora, ki ga hoja po tej poti zahteva. Verjetno se moram občasno tudi zaplesti v trnje, da spoznam, da sama ne zmorem hoditi po pravi in varni poti in takrat bolj zahrepenim po vodstvu, ki ve, kaj je dobro zame. 
Vsako tavanje po stran poteh in vračanje nazaj v stajo pa je obenem tudi priložnost za rast v ponižnosti, da si priznam, da bi raje na lahko in sem lahko bolj usmiljena do ostalih ovc, ki bi šle včasih malo po svoje;)

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

Jaz sem razmišljal o tem, da sem lahko sam pastir nekomu, ki sem mu zgled, hkrati pa tudi sam rabim svojega pastirja za katerim sledim. Meni se zdi, da tukaj zelo niham, kot pastir in kot ovca, vačsih lahko dobro sledim, včasih bolj slabo, odvisno koliko sem osredotočen v sebi in koliko sem živ in priklopljen na dogajanje okoli sebe. 
Sebe se zmetaj sprašujem koliko pastirjev imamo lahko, saj vsak te lahko pelje po drugačni poti. Moj pastir mora biti Jezus, lahko pa je tudi moj bližnji, ki me vpdi po neki poti, ki jo ne poznam. V tem primeru sem sam ovca, ki moram slediti. Lažje je slediti, ko je pot lažja in položna, težje pa je slediti čez ovire, še posebej, če je v tistem momembi tudi lenoba in neprizadevanje.
Sam se čutim, da sem lahko pastit svojim otrokom, saj jih je potrebno vzgajati, to pa tirja veliko doslednosti in energije. Sam se pastir svoji skupini, ki jo vodim v hribe, kjer se moram vključiti v ljudi in jih spremljati na poti. V vlogi pastirja je potrebno odigrati veliko vlogo, kjer je doslednost in jasna merila, in videti človeka kje je.

 Gorazd Lapanja 

 

Maja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 weeks 16 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ja, Martina, se popolnoma strinjam s tabo. 
Naš pastir ima vonj po ovcah in tega smo res lahko veseli :).

Razmišljam pa, da me ovce včasih nočemo "smrdeti" po naši staji :). Zdi se mi, da bi radi bili lepe bele čiste ovce, kot so tiste plastične v jaslicah. Sploh se pa ne zavedamo, da resnične ovce niso takšne. Te so umazane in smrdljive. To je realnost v nasprotju z našimi sanjami. Zdi se, da nas umazanija in grešnost strašita.
A včasih pa vendarle spregledamo ... Ko lahko vidimo, da je doma toplo, kot nikjer, sploh takrat, ko tiščimo glave skupaj, ko se zavedamo, da smo le ob pastirju varni pred volkovi, da nas ta vodi do najbolše paše ... nam grešnost ni tak problem, ampak nas prav ta povezuje. Takrat zaznamo, da vsi podobno dišimo (ali smrdimo :)) in se tega lahko veselimo. 

Gospod, pomagaj nam, da bomo radi dišali po naši staji in se bomo veselili, da imamo pastirja.