Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

v04 Biti vrata, biti očetje in matere

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 14 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus je pastir in vrata k ovcam

Tisti čas je rekel Jezus: »Resnično, resnično, povem vam: Kdor ne vstopi v ovčjo stajo skozi vrata, ampak se splazi vanjo drugod, je tat in ropar. Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovac. Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi iz staje. Ko vse svoje spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas. Za tujcem pa ne bodo šle, ampak bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujcev.«

Jezus jim je povedal to priliko, pa niso razumeli, kaj jim je govóril. Jezus je znova spregovóril: »Resnično, resnično, povem vam: Jaz sem vrata za ovce. Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, toda ovce jih niso poslušale. Jaz sem vrata. Kdor vstopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in hodil bo ven in bo našel pašo. Tat prihaja samo zato, da krade, kólje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in da bi ga imeli v obilju.« (Jn 10,1-10)

 


 

Biti vrata, biti očetje in matere …

Danes je nedelja dobrega pastirja in nedelja duhovnih poklicev. Evangelij gledam v luči razmišljanja, kdo naj bo danes duhovnik, redovnik ali redovnica. Jezus sebe postavlja za vzor dobrega pastirja, da bi ga posnemali in mu postajali podobni tako posvečeni kot tudi verniki, ki naj bi vodili druge k luči. Jezus pravi zase, da je vrata. Kaj ta primera pomeni za njegovo držo? Gotovo ni vse njegovo življenje povzeto v tej prispodobi, a skušajmo najti nekaj pomenov:

  •         Podoba vrat, govori o prostoru, ki je za njimi in govorijo o njem. Vrata so preprosto tam. Vrata ne hodijo za tistimi, ki stopajo v prostor. Lahko vabijo v prostor ali iz njega, vendar ne tekajo za obiskovalcem.

Jezus pravi: Kdor vidi mene, vidi očeta. Jezus ne oznanja sebe, ampak kaže na Očeta. Pravi, da ne govori on, ampak po njem govori oče. On govori tisto, kar mu naroča Oče. On sam ni nič, on je tisti, ki je prišel, da izpolni Očetovo voljo. Na ta način je vrata, prosojen za Očeta. Ne oznanja sebe, oznanja Očeta. On sam ni cilj, cilj je Oče, je nebeško kraljestvo, je občestvo z Očetom.

  •         Vrata jasno kažejo mejo med znotraj in zunaj. Nakazujejo prostor in ga zavarujejo. Kjer ni vrat, se prostor ne konča, kjer so vrata, je meja jasna.

Jezus ne more prilagajati pogleda na svet. Tisti, ki vstopa, mora vstopiti tam, kjer vrata so, kjer je on. On je pot, resnica in življenje. On je torej vrata, ki jasno nakazujejo smer in mejo. Kdor stopi skozenj, bo našel življenje, bo našel Očeta, ki ga išče. Ni mogoče vstopiti kje drugje. Tat in ropar vstopata skozi okno in zapuščata prostor skozi okno. Njegovi vstopajo vedno skozi ista vrata in skozi ista vrata odhajajo v življenje.

  •         Vrata niso nič, vse je prostor, v katerega vabijo. Vloga vrat je tiha prisotnost, neopazno varovanje prostora. Vrata niso cilj, ampak le pot do cilja. Govorijo o izredni ponižnosti in predanosti služenju.

Jezus je preprosto predan Očetovi volji celo v trpljenju. Kar hoče Oče, to naj se zgodi. Ne vrši svoje volje in kdor gre za njim, naj se odpove sebi, ter hodi za njim. Jezusovo življenje je v celoti podrejeno Očetu. Tudi pot vernika, ki je pot za Jezusom je pot ponižnosti. Kakor Jezus stopa za Očetom, tako Marija stopa za božjim klicem. Zgodi se tvoja volja, je vzklik vernika, ki stopa skozi vrata k Očetu.

Ta preprosta podoba Jezusa, ki je vrata za ovce, je podoba, ki nas lahko vodi kot tiste, ki si prizadevamo živeti duhovni poklic po Jezusovem vzoru. Čeprav se zdi ta podoba danes popolnoma ne sodobna, pa je vendarle, to podoba, ki ji moramo slediti. Simbolično danes vsi sedimo pred okni – Windowsi, ki simbolizirajo vstopanje roparjev in tatov. Jezus ni okno, je vrata. Se ne prilagaja in ne teka za našimi željami. Je vrata in nas čaka. Je vrata in pravi: Vstopi! pa tudi: Ali hočete oditi tudi vi?

Biti duhovnik, redovnik ali redovnica, biti vernik ki želi voditi druge, pomeni stati. Stati na jasnih temeljih Evangelija. Biti tam, čeprav sam, pozabljen, zavrnjen, zasmehovan. Pomeni biti tam, kakor dobri oče, v priliki o izgubljenem sinu. Biti tam, ko nekdo odhaja in biti prav tam, ko se nekdo vrača. Stati, pomeni biti oče, biti mati. Zdi se, da je danes, v dobi, ko ni očetov, še posebej primerna beseda za duhovnika, redovnika ali redovnico oče ali mati. Ne brat ali sestra. Če je bilo bratstvo včasih, mogoče zaradi pomanjkanja 'demokratičnosti', zaradi preveč 'hierarhije' bolj potrebno kot očetovstvo in materinstvo, pa danes potrebujemo očete in matere. Očete, ki stojijo in kažejo smer. Ki razmejujejo prostor med zunaj in notri. Matere, ki ustvarjajo toplino doma in jim ni odveč 'prilagati na ogenj', tudi ko je dom prazen. Matere, ki čakajo, da se otroci vrnejo domov.

Naj nas torej današnja nedelja vabi, da se ustavimo najprej ob misli, kako resno jemljemo Jezusa, ki je vrata. Ali čakamo, da teka za nami, ali ga prestavljamo po svojih željah? Poznamo ponižno priznanje, da je on tisti, ki vodi. Vprašajmo se, kakšne duhovne poklice s svojo držo ustvarjamo? Ali smo hvaležni, ko nekdo stoji ali v glavnem protestiramo. Nenazadnje se vprašajmo, kakšen lik Kristusa, kot kristjani in posvečeni oznanjamo svetu. Naj bomo vrata, očetje in matere po Jezusovem in Marijinem srcu.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 9 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Ta preprosta podoba Jezusa, ki je vrata za ovce, je podoba, ki nas lahko vodi kot tiste, ki si prizadevamo živeti duhovni poklic po Jezusovem vzoru… Biti duhovnik, redovnik ali redovnica, biti vernik ki želi voditi druge, pomeni stati. Stati na jasnih temeljih Evangelija. Biti tam, čeprav sam, pozabljen, zavrnjen, zasmehovan. Pomeni biti tam, kakor dobri oče, v priliki o izgubljenem sinu. Biti tam, ko nekdo odhaja in biti prav tam, ko se nekdo vrača. Stati, pomeni biti oče, biti mati. Zdi se, da je danes, v dobi, ko ni očetov, še posebej primerna beseda za duhovnika, redovnika ali redovnico oče ali mati… Danes potrebujemo očete in matere. Očete, ki stojijo in kažejo smer. Ki razmejujejo prostor med zunaj in notri. Matere, ki ustvarjajo toplino doma in jim ni odveč 'prilagati na ogenj', tudi ko je dom prazen. Matere, ki čakajo, da se otroci vrnejo domov.«

Ta misel v pridigi me še posebej nagovarja in me spominja na misel našega blaženega škofa Slomška: »Kdor hoče druge vneti, mora najprej sam goreti.« Gre za isti žar in toplino ognja, kateremu je treba vedno, tako v hudih kot v dobrih časih, »prilagati«, da ustvarjamo toplino doma, tako za tistega, ki prihaja, kot za tistega, ki odhaja – zaradi okusa in spomina na toplino doma se bo vračal…

Janja Z.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 14 weeks 4 days od tega
Pridružen: 18.03.2014

Jezus pravi: Kdor vidi mene, vidi očeta. Jezus ne oznanja sebe, ampak kaže na Očeta. Pravi, da ne govori on, ampak po njem govori oče. On govori tisto, kar mu naroča Oče. On sam ni nič, on je tisti, ki je prišel, da izpolni Očetovo voljo. Na ta način je vrata, prosojen za Očeta. Ne oznanja sebe, oznanja Očeta. On sam ni cilj, cilj je Oče, je nebeško kraljestvo, je občestvo z Očetom.

Nagovarja me misel, da Jezus ne ozanja samega sebe, ampak kaže na Očeta. Vsak kristjan je poklican, da oznanja Očeta, ne pa da je poln samega sebe.

Peter, hvaležna sem ti, da s pridigami, predvsem pa s svojim življenjem vedno znova kažeš Nanj, in da neutrudno skušaš naš pogled usmerjati v pravo smer - proti Bogu!

V zadnjem času sem prebrala knjigo Naš brat Frančišek, ki me je zelo nagovorila. Tudi sveti Frančišek ni oznanjal samega sebe, ampak je z vsem svojim bitjem oznanjal Očeta. Proti koncu svojega življenja je bil - živ svetnik in križani brat - za ljudi izredno zanimiv. Ob nekem srečanju ga je njegov zvesti spremljevalec brat Leon, s pomočjo bolj "razumnih" mož, komajda rešil iz rok razvnete množice. Njegov odgovor bratu Leonu se mi zdi tako ganljiv:
... Brat Leon je rekel: "Bil si prav na tem, da te pogoltne človeška zver, brat Frančišek."
Frančišek je odgovoril: "Bog! Bog! Brat Leon, Boga hočejo požreti. Ljudje so lačni Boga. Ko odkrijejo njegove sledi, izgubijo glavo in se poženejo kakor zver, da bi ga pogoltnili. Bog, brat Leon, Bog!"