Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

v03 Vi ste priče

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 31 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus se prikaže učencem

Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.« Lk 24,35-48

 

 



Vi ste priče teh reči

 

Vprašal sem se, priča česa naj bi bili učenci in o čem naj bi pričali mi danes. Najprej se v meni zbudi želja, da bi bil priča nečesa navdušujočega. To bi bili čudeži, izredni dogodki, izredna moč ipd. o katerih bi lahko pričeval. Seveda lahko v poglobljenem pogledu vidimo tudi kaj takega v svojem življenju ali okrog sebe. Vendar, če si priznam, bi mi bilo ljubše pričevati o stvareh, ki so očitne in zbujajo same po sebi navdušenje. Ko sem tako razmišljal, sem pogledal, o čem pravzaprav Jezus govori učencem, ko jih pošilja v svet kot priče. V evangeliju beremo takole: Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.« (Lk 24,47-48). Kaj je tu izrednega za oči? Dejstvo, da je Jezus trpel, je bilo za Jude pohujšanje, Grkom nespamet, kot pravi apostol Pavel. Vstajenje je mogoče sprejeti le v luči vere. Spet ni senzacije. Ko govorimo o spreobrnjenju in odpuščanju grehov, pa nismo posebej zanimivi, saj izzivamo v ljudeh občutek, da je nekaj narobe in je potrebno popravljati. Seveda je novica o odpuščanju grehov lepa, a pred tem zahteva napor priznanja.

Senzacije torej ne bo! je bila moja prva ugotovitev. Jezus ne vabi, naj govorimo o čudežih, ki jih je počel, ampak o novem življenju, ki ga prinaša. Točke novega življenja, ki so strnjene v en sam stavek, pa so pravzaprav zelo aktualne. Poglejmo jih še enkrat.

Trpljenje             Trpljenja nihče ne sprejme rad. Jezus pa nam prinaša nov pogled nanj. Trpljenje ni obup, ni za smrt, ampak za novo življenje. Brez trpljenja ni pravega življenja, ni vstajenja.

Vstajenje            Vstajenje za Jezusa ni senzacija, ampak skrivnost življenja v Bogu. Kakor se je on sam moral izročiti v roke Očetu, da ga je obudil od mrtvih, se moramo tudi mi izročati Bogu, da bi po njem vstajali v novo življenje.

Spreobrnjenje  Kako pomembno je spoznanje o naši grešnosti in potrebi po neprestanem spreobračanju. Če hočemo rasti, se moramo neprestano spreobračati. Prav spreobračanje nam omogoča žive odnose med seboj in z Bogom.

Odpuščanje       Ko bi si lažje odpuščali, bi živeli veliko bolj v miru. Kako zelo smo potrebni zavesti, da moramo svojo grešnost sprejeti in sprejeti tudi božje odpuščanje, ter odpuščati sebi in bližnjim.

Razmišljanje o mojem pričevanju za Jezusa se je skladalo s tem, kar so zakonci na duhovnih vajah ugotavljali kot sklepe tridnevnega razmišljanja. Spoznavali so, da je greh težko spoznavati in še teže priznavati, pa vendar brez tega ne bo odnosa. Skušnjava je, da bi si lagali o svojih strahovih, lenobi in napuhu. Priznanje zahteva sprejemanje napora – trpljenje, pa le tako je mogoče priti do vstajenja.

Naslednji napor, ki so ga spoznavali kot potrebnega, je neprestano opominjanje in vztrajanje v odnosu. Le tako je mogoče ohranjati odnos živ in lep. A samo ne bo šlo. Potrebna bo bolj zavzeta molitev in izročanje svojega življenja v božje roke.

Ob vsem tem, pa so si vsi želeli biti priče lepega življenja, ki raste iz poslušnosti božji besedi in življenju po njej. Nič senzacionalnega torej, pa vendar lepo, zelo vsakdanje pa vendar tako potrebno. Bodimo priče, da Jezus prinaša med nas novo življenje. Življenje, ki raste tiho, kakor bilka, a vendar prinaša zelo drugačne sadove, kakor življenje brez Njega.

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 hours 11 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. Vi ste priče teh reči.« (Lk 24,47-48).

»Biti priče lepega življenja, ki raste iz poslušnosti božji besedi in življenju po njej. Nič senzacionalnega torej, pa vendar lepo, zelo vsakdanje pa vendar tako potrebno. Bodimo priče, da Jezus prinaša med nas novo življenje. Življenje, ki raste tiho, kakor bilka, a vendar prinaša zelo drugačne sadove, kakor življenje brez Njega."

Kako lepa pridiga! Hvala, Peter!

Biti priče – pričevalci – evangelizatorji, res ne pomeni nič senzacionalnega, ampak je čisto vsakdanja naloga vseh, ki želimo slediti Kristusu. Naj nas Vstali napolnjuje s svojim Svetim Duhom, da se je bomo res s srcem oklenili.

Ko sem danes po kosilu najprej prebrala tole pridigo, potem pa poiskala še današnjo papeževo, me je ponovno navdušila sorodnost misli. Kako Sveti Duh svoje pričevalce vodi k edinosti! Takole papež Frančišek v današnji pridigi razmišlja, kaj pomeni 'biti priče':

»Evangelizacije ni iz naslanjača. 'Vstani in pojdi.' Vedno biti v izhodu. 'Pojdi.' V gibanju. Pojdi na kraj, kjer boš moral izreči Besedo… Za evangelizacijo je potrebna bližina, torej 'pridružiti se', da bi videli, kaj se dogaja in tako 'izhajali iz situacije' in ne iz neke teorije. Ne moremo teoretično evangelizirati. Evangelizacija je od človeka do človeka, od osebe do osebe. Izhaja se iz situacije in ne iz teorije… Te tri besede so ključne za vse nas kristjane, ki moramo evangelizirati s svojim življenjem, s svojim zgledom, pa tudi z besedo: 'Vstani'; 'pridruži se' - torej bližina in 'izhajaj iz situacije' - torej tiste konkretne. To je zelo preprosta metoda, a  je Jezusova metoda. Jezus je tako evangeliziral. Vedno med potjo, vedno na poti, vedno blizu ljudem in vedno je izhajal iz konkretne situacije, iz konkretnosti. Samo s temi tremi držami lahko evangeliziramo in še z močjo Svetega Duha. Brez Svetega Duha tudi te tri drže ne pomagajo nič. Sveti Duh je namreč, ki nas spodbuja, da vstanemo, se pridružimo in izhajamo iz situacije.«

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 34 min od tega
Pridružen: 10.01.2011
V ekipi promocije ob pridigah zadnji mesec nastajajo  fotografije z mislimi, ki jih potem objavljamo na facebooku, instagramu. Mogoče ste jih že zasledili :)
V tem okviru se ustvarjalci tudi pogovarjamo, kaj nas v pridigi nagovarja, pa sem pomislila, da bi misel, ki jo delim z soustvarjalci, delila tudi z vami :)

Mene v tokratni pridigi nagovarja povabilo, da moramo biti priče v vsakdanjem življenju, ko se zdi, da ni nič posebnega. In vendar smo povabljeni, da vztrajno iščemo veselje, kljub naporom in oviram, da se vedno znova spreobračamo in postajamo boljši, da z vero in zaupanjem izročamo svoje življenje in načrte Bogu.


No s skupnimi močmi smo obikovali tole fotografijo :)
Vabljeni, da jo s klikom na facebooku delite naprej svojim prijateljem in ste s tem priče v vsakdanjem življenju :)

Bodi pričaBodi priča

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 31 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Lepo mi je slediti vašemu ustvarjanju. Naj vam gre dobro! Preprosto, vsakdanje, lepo ;)

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 7 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Ob tem evangeliju sem sem razmišljal o trpljenju, novem življenju in zaupanju.  Krstus je najprej trpel, potem je od mrtvih ustal, da nam je dal novo življenje in potem nastane še zaupanje v to novo življenje, ki pa se je že s strani njegovih učencev izjalovilo, saj mu niso verjeli, da je res on kot človek, mislili so le, da je duh. 
Sam sem priča velikemu ne nezaupanju v današnjem svetu, ki ga lahko opazimo že pri učencih. Veliko stvari, ki jih naredimo moramo dokazovati s podpisi in s tem povečujemo cel kup birokracije, me ni je že ta logika skisana.
Drugo kar pa je, da se moramo boriti in prenašati bolečino, da lahko osvojimo določen nov pogled. To se mi zdi tako, kot planinec, ki gre v hribe, ko mora trpeti pri premagovanju vzponov, da lahko pride do novih razgledov in občudovanj. Tudi mi moramo na pot posejanjo z veliko trnja in garanja, da lahko odkrijemo nova spoznanja.

 Gorazd Lapanja