Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Skušnjava, da bi hoteli biti 'normalni'

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 hours 32 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Skušnjava, da bi hoteli biti 'normalni', medtem ko smo Božji otroci, v bistvu pomeni ignorirati besedo Očeta in slediti zgolj človeški besedi, besedi lastne volje. Pomeni na nek način odločiti se prodati dar posebne ljubezni in se potopiti v posvetno uniformnost. Hebrejsko ljudstvo Stare zaveze je večkrat prišlo v to skušnjavo. V današnjem berilu voditelji ljudstva prosijo Samuela, da bi jim dal novega kralja, kar dejansko pomeni, da zahtevajo samoupravo. V tem trenutku ljudstvo zavrne Boga in njegovo Besedo. To ločitev razodevajo besede starešin, da hočejo 'kralja sodnika', kajti tako bodo tudi oni 'kot vsi narodi'. S tem zavrnejo Gospoda ljubezni, zavrnejo izvoljenost in iščejo pot posvetnosti. Na podoben način, kot to delajo mnogi kristjani danes.

 

Normalnost življenja od kristjana zahteva zvestobo njegovi izvoljenosti, katere ne sme prodati, da bi šel naproti posvetni uniformnosti. Le-ta je skušnjava ljudstva in tudi naša. Pogosto pozabimo Božjo besedo, tisto, kar nam pravi Gospod, in vzamemo besedo, ki je moderna. Apostazija, ki jo jasno vidimo, je greh preloma odnosa z Gospodom. Ta posvetnost pa je nevarnejša, saj jo je težje razločiti. Res je, da mora biti kristjan 'normalen'. Toda obstajajo vrednote, ki jih kristjan ne more vzeti za svoje. Zavedati se mora Božje besede nad seboj, ki mu pravi: 'Ti si moj sin, ti si izvoljeni, jaz sem s teboj, jaz hodim s teboj.' Kristjani se moramo upreti skušnjavi, da bi se imeli za žrtve nekakšnega manjvrednostnega kompleksa, da bi se ne počutili normalno ljudstvo.

 

Skušnjava pride in okamni srce. In ko je srce otrdelo, ko ni odprto, Božja beseda ne more vstopiti. Učencema iz Emavsa je Jezus dejal, da sta 'nespametna in počasna v srcu'. Imela sta otrdelo srce, zato nista mogla razumeti Božje besede. Posvetnost lahko tudi omehča srce, vendar tudi mehko srce ni nikoli nekaj dobrega. Dobro je srce, odprto za Božjo besedo, katero sprejme kot Marija, ki je vse stvari premišljevala v svojem srcu.

 

Prositi moramo torej za milost, da bi presegli svojo sebičnost in željo, da bi delali po svoje, tisto, kar hočemo sami. Prositi moramo za milost duhovne krotkosti, kar pomeni, odpreti srce za Božjo besedo. Gospod naj nam podari milost srca, odprtega za sprejemanje Božje besede in za njeno premišljevanje – vedno! Od tu se začenja prava pot.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.1.2014)

 

 

Papež Frančišek med jutranjo mašo: Kristjani se morajo upreti skušnjavi, da bi se ne počutili normalne