Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Sestre usmiljenke

Družba HKL je nastala v 17. stoletju v Franciji, a se je kmalu razširila preko njenih meja. Sv. Vincencij Pavelski in sv. Ludovika de Marillac sta jo ustanovila z namenom, da bi služila najbolj potrebnim in ubogim, v katerih sta sama gledala Jezusa in to priporočala tudi prvim sestram. Danes Družba deluje po vseh celinah sveta.

Vincencija Pavelskega se je dotaknilo uboštvo in trpljenje!

Globoko ganjen zaradi revščine in trpljenja, ki ga je videl okrog sebe je sv. Vincencij v Parizu okoli leta 1600, »hodil iz kraja v kraj,« da bi s preprostimi dejanji dobrote pomagal tistim, ki so bili v stiski. Hitro je ugotovil, da mora biti dobrodelnost organizirana. Tako so po župnijah nastajale Bratovščine krščanske ljubezni.

Vincencij je za pomoč ubogim pridobil tudi bogate gospe. Decembra 1617 je ustanovil še Bratovščino gospa krščanske ljubezni. Kasneje je k Vincenciju prišlo mlado, preprosto podeželsko dekle, Marjeta Naseau, ki je bila pripravljena darovati življenje za služenje ubogim. Marjeta je umrla zaradi kuge, potem ko je odstopila svojo posteljo bolni ženi.

Njen zgled je bil nalezljiv … Na ta način je bila rojena Družba hčera krščanske ljubezni. Danes je za sestre družbe razširjeno ime Usmiljenke.

Vincencij je zaupal vzgojo teh deklet Ludoviki Marillac, sodelavki v globokem prijateljstvu. 29. novembra 1633 so se ta dekleta zbrala okrog Ludovike, da bi pod njenim vodstvom in v skupnosti živele svoj ideal.

Preproste zaobljube in preprosto življenje

Hčere krščanske ljubezni so se razlikovale od redovnih skupnosti tiste dobe. Da bi se lahko svobodno gibale po ulicah in bolnišnicah, so morale imeti:

  • za samostan hiše bolnikov
  • za celico najeto sobo
  • za kapelo župnijsko cerkev
  • mestne ulice za križni hodnik
  • pokorščino za klavzuro
  • božji strah za zamreženo okno
  • sveto skromnost za kopreno

Bile so povezane z Bogom s preprostimi, neslovesnimi zaobljubami. Zelo zgodaj v njihovi zgodovini so se torej uveljavile enoletne in ne večne zaobljube. Hčere krščanske ljubezni so torej hodile po ulicah in iskale uboge bolnike na njihovih domovih. Pozneje so skrbele za bolnike v bolnišnicah, za vzgojo deklic, za najdenčke. Našle so pot k sužnjem na galejah, k starčkom in umobolnim.

 

Z Družbo hčera krščanske ljubezni je zelo močno povezana devica Marija, od njenega nastanka dalje. To svojo »zavezanost« Družbi je Marija na poseben način potrdila leta 1830, v prikazanju sestri Katarini Labouré. Močna želja Božje matere je, da bi se sestre posvetile duhovni in krščanski vzgoji mladih.

Danes sta z Usmiljenkami močno povezani dve organizaciji: Marijansko Vincencijanska mladina in Združenje Čudodelne svetinje. Tako želijo sestre ljudem približati Marijino sporočilo upanja in veselja, ki se skriva v predanosti Jezusu in posnemanju njegovega zgleda ljubezni do malih. Marija pa ostaja zvesta priprošnjica vseh romarjev na poti vere.