Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

SDM - Biti 'influencer' v 21. stoletju pomeni biti varuh korenin

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 40 min 35 sec od tega
Pridružen: 13.01.2011

Biti »influencer« v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin

 

Gospod želi, da se udeležimo zgodovine ljubezni

 

Dragi mladi, dober večer!

 

Videli smo to lepo predstavo o drevesu življenja, ki nam kaže, kako je življenje, ki nam ga daje Jezus, zgodovina ljubezni, zgodovina življenja, ki se želi pomešati z našim ter pognati korenine v zemlji vsakega izmed nas. Tisto življenje ni odrešenje, ki je obešeno »na oblaku« in čaka, da bi ga prenesli, niti nova »aplikacija«, ki jo je potrebno odkriti ali miselna vaja, ki je sad tehnik osebne rasti. Prav tako ni program za pomoč, s katerim se naučimo zadnjih novosti. Odrešenje, ki nam ga podarja Gospod, je povabilo, da bi sodelovali pri zgodovini ljubezni, ki se prepleta z našimi zgodovinami; ki živi in se želi roditi med nami, da bi mogli obroditi sad tam, kjer smo, kakršni smo in s komer smo. Gospod prihaja tja, da bi sadil in se vsadil; On je tisti, ki prvi reče »da« našemu življenju, naši zgodovini in želi, da tudi mi rečemo »da« skupaj z Njim. Vedno je prvi.

 

Marija ni bila influencerka, a je imela največji vpliv v zgodovini

Tako je presenetil Marijo in jo povabil, naj postane del te zgodovine ljubezni. Nedvomno se mladenka iz Nazareta ni pojavljala v »družabnih omrežjih« tedanjega časa, ni bila influencerka (vplivnica), vendar pa je, ne da bi želela ali si za to prizadevala, postala žena, ki je imela največji vpliv v zgodovini.

 

Marija, Božja »influencerka«. Z malo besedami je znala reči »da« in zaupati v Božjo ljubezen in obljube, edino silo, ki more vse stvari delati nove.

 

»Da« in želja služiti sta bila  močnejša od dvomov in težav

Vedno pretrese moč »da«-ja Marije, tega mladega dekleta, tistega »zgodi se mi«, ki ga je izrekla angelu. To je bilo drugače kot pa pasivno ali sprijaznjeno sprejemanje, ali reči »da«, ki pomeni: »Prav, poskusimo videti, kaj se bo zgodilo.« Bilo je nekaj več, nekaj drugačnega. Bil je »da« tistega, ki se želi vključiti in tvegati, ki želi staviti vse, brez kakršnegakoli drugega zagotovila kot je gotovost, da je vedela, da je prinašalka obljube. Ni bilo dvoma, da bo Marija imela težko poslanstvo, vendar pa težave niso bile razlog za to, da bi rekla »ne«. Imela bo težave, zagotovo, vendar pa te niso bile takšne kot takrat, ko nas strahopetnost ohromi zato, ker nam ni vse jasno ali nimamo vsega zagotovljenega vnaprej. »Da« in želja služiti sta bila močnejša od dvomov in težav.

 

Pričevanje Erike in Rogelia

Ta večer prav tako slišimo, kako Marijin »da« odmeva in se širi iz roda v rod. Mnogi mladi po Marijinem zgledu tvegajo in stavijo, ker jih vodi obljuba. Hvala, Erika in Rogelio, za pričevanje, ki sta nam ga podarila. Podelila sta vajine strahove, težave in vso negotovost, ki sta jo doživljala, ko sta pričakovala svojo hčerko Ines. V določenem trenutku sta rekla: »Nas, starše, zaradi različnih razlogov, veliko stane, da sprejmemo prihod otroka, ki je bolan ali ima posebne potrebe,« to je gotovo in razumljivo. Vendar pa je bilo presenetljivo, ko sta dodala: »Ko se je najina hči rodila, sva se odločila, da jo bova ljubila z vsem srcem.« Pred njenim prihodom, ob vseh novicah in težavah, ki so se pojavljale, sta sprejela odločitev in kakor Marija rekla »zgodi se nama«, odločila sta se, da jo bosta ljubila. Pred krhkim, nezaščitenim, pomoči potrebnim življenjem je bil vajin odgovor »da«, in tako imamo Ines. Verjela sta, da svet ni le za močne! Hvala!

 

Reči »da« pomeni imeti pogum objeti življenje tako, kot pride

Reči »da« Gospodu pomeni imeti pogum objeti življenje tako, kot pride, z vso svojo krhkostjo in majhnostjo; mnogokrat z vsemi njegovimi nasprotji in pomanjkanjem smisla, z isto ljubeznijo, s katero sta nam govorila Erika in Rogelio. Pomeni objeti našo domovino, naše družine, naše prijatelje takšne, kot so, tudi z njihovimi krhkostmi in majhnostmi. Da objamemo življenje, se pokaže tudi takrat, ko izrečemo dobrodošlico vsemu tistemu, kar ni popolno, čisto ali destilirano, vendar pa zato ni nič manj vredno ljubezni. Tako je storil Jezus: objel je gobavca, slepega in hromega, objel je farizeja in grešnika. Objel razbojnika na križu ter objel in odpustil celo tistim, zaradi katerih je bil križan.

 

Gospodova ljubezen je večja od vseh naših protislovij

Zakaj? Zato, ker je lahko rešeno le tisto, kar je ljubljeno. Preoblikovano je lahko le tisto, kar se objame. Gospodova ljubezen je večja od vseh naših protislovij, krhkosti in omejenosti, zato želi prav preko naših protislovij, krhkosti in omejenosti pisati to zgodovino ljubezni. Objela je izgubljenega sina, objela je Petra po njegovih zatajitvah in nas objema vedno, vedno, po naših padcih tako, da nam pomaga vstati in se ponovno postaviti na noge. Resnični padec, tisti, ki nam more uničiti življenje, je namreč ostati na tleh in si ne pustiti pomagati.

 

Ne bojmo se sprejeti življenja tako, kot pride

Prvi korak je ta, da se ne bojimo sprejeti življenja tako, kot pride, da se ne bojimo objeti življenja!

 

Štirje »brez«: brez dela, izobrazbe, skupnosti, družine

Hvala, Alfredo, za tvoje pričevanje in pogum, da si ga podelil z vsemi nami. Zelo me je nagovorilo, ko si rekel: »Začel sem delati v gradbeništvu, vse dokler se ta projekt ni zaključil. Brez zaposlitve so stvari postale drugačne: brez šole, brez dela in brez službe«. Jaz jih bom povzel v štiri »brez«, zaradi katerih naše življenje ostaja brez korenin in se posuši: brez dela, brez izobrazbe, brez skupnosti, brez družine.

 

Pomen močnih korenin

Nemogoče je, da človek raste, če nima močnih korenin, ki pomagajo biti dobro pokonci in pritrjen v zemljo. Lahko se je izgubiti, ko se ne moreš nikamor pritrditi. To je vprašanje, ki si ga moramo zastaviti mi, ostareli; pravzaprav je vprašanje, ki bi nam ga morali zastaviti vi mladi in mi bi vam morali odgovoriti: kakšne korenine vam dajemo, kakšne temelje, na katerih se boste zgradili kot osebe, vam ponujamo?

 

Odgovoriti ne le zakaj živim, ampak za koga živim

Kako lahko je kritizirati mlade in godrnjati, če jih prikrajšamo za priložnosti za delo, izobraževanje in v skupnosti, katerih bi se lahko oklenili in sanjali prihodnost! Brez izobrazbe je težko sanjati prihodnost; brez dela je zelo težko sanjati prihodnost; brez družine in skupnosti je skoraj nemogoče sanjati prihodnost. Sanjati prihodnost namreč pomeni naučiti se odgovoriti ne le zakaj živim, ampak za koga živim, za koga se splača dati življenje.

Kot nam je rekel Alfredo, ko se nekdo umakne in ostane brez dela, brez izobrazbe, brez skupnosti in brez družine, se ob koncu dneva čuti prazen in končno zapolni to praznino s čimerkoli. Saj zdaj ne vemo več, za koga živeti, se boriti in koga ljubiti.

 

Mnogi mladi čutijo, da so za druge prenehali obstajati

Spominjam se, da me je nekoč, ko sem se pogovarjal s skupino mladih, nekdo izmed njih vprašal: »Zakaj se danes toliko mladih ne sprašuje, če Bog obstaja ali s težavo verujejo Vanj in se v življenju ne želijo potruditi?« In jaz sem odgovoril: »In vi, kaj mislite?« Med različnimi odgovori, ki so prišli na dan v pogovoru, je bil eden, ki me je v srce ganil in je povezan z izkušnjo, ki jo je podelil tudi Alfredo: »Oče, mnogi izmed njih čutijo, da so počasi za druge prenehali obstajati, pogosto se čutijo nevidni.« To je kultura zapuščenosti in pomanjkanja spoštovanja. Ne pravim, da vsi, vendar pa mnogi čutijo, da nimajo veliko ali nič, kar bi lahko dali, saj nimajo realnega prostora, kjer bi se čutili nagovorjeni. Kako naj mislijo, da Bog obstaja, če so oni že zdavnaj nehali obstajati za njihove brate in njihovo družbo?

 

Čutiti se upoštevanega in povabljenega je več kot biti »v omrežju«

Dobro vemo, da ni dovolj biti ves dan povezani, da bi se čutili priznani in ljubljeni. Čutiti se upoštevanega in povabljenega k nečemu je več kot biti »v omrežju«. Pomeni najti prostor, v katerem se boste lahko s svojimi rokami, s svojim srcem in s svojo glavo čutili del večje skupnosti, ki vas potrebuje in ki jo tudi vi mladi potrebujete. To so svetniki zelo dobro razumeli. Mislim na primer na don Boska, ki ni šel iskat mladih v nek oddaljen ali poseben kraj, ampak se je naučil gledati vse, kar se je dogajalo v njegovem mestu, z Božjimi očmi. Tako ga je pretreslo na stotine zapuščenih otrok in mladih, ki niso imeli šole, službe in prijateljske roke skupnosti. V tistem mestu je živelo veliko ljudi in mnogi so kritizirali tiste mlade, vendar pa jih niso znali gledati z očmi Boga. Don Bosko je to storil in je znal storiti prvi korak: objeti življenje tako, kot se ponudi; in od tam se ni bal storiti drugega koraka: ustvariti z njimi skupnost, družino, v kateri so se preko dela in učenja čutili ljubljeni. Dati jim korenine, da bi se jih oklenili in lahko prišli v nebo.

 

Sprejeti življenje v vsej njegovi celoti in kompleksnosti

Mislim na mnoge kraje naše Latinske Amerike, ki spodbujajo to, kar imenujejo velika družina Kristusovega doma, ki se trudi sprejeti življenje tako, kakor pride, v vsej njegovi celoti in kompleksnosti, saj vedo, da je »za drevo upanje: če ga kdo poseka, spet požene, njegov poganjek ne odneha« (Job 14,7).

 

Biti »influencer« v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin

Vedno se je mogoče prenoviti in pognati, kadar obstaja skupnost, toplina doma, kjer se lahko požene korenine, ki nudi potrebno zaupanje in pripravlja srce, da bi odkrilo novo obzorje: obzorje otroka, ki je ljubljen, iskan, najden in podarjen za poslanstvo. Gospod je navzoč preko konkretnih obrazov. Reči »da« tej zgodovini ljubezni je reči »da« temu, da postanemo orodja, s katerimi gradimo v svojih četrtih, cerkvenih skupnostih, ki so sposobne prehoditi ulice mest, da bi objeli in stkali nove odnose. Biti »influencer« v 21. stoletju pomeni biti varuhi korenin, varuhi vsega tega, kar preprečuje, da bi naše življenje postalo »plinasto« in bi izhlapelo v nič. Bodite varuhi vsega tistega, kar nam omogoča, da čutimo, da smo del drug drugega, da si medsebojno pripadamo…« (Papež Frančišek na planjavi sv. Janeza Pavla II. v Metro parku med molitvenim bdenjem z mladimi; Panama, 26.1.2019)

 

se nadaljuje

 

Papež med vigilijo: Biti »influencer« v 21. stoletju, pomeni biti varuhi korenin

 

Papež med katehezo o SDM v Panami: Mladi kristjani so kvas miru