Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

S papežem Frančiškom v hribih na Slovaškem

Na letošnje duhovne vaje po hribih, ki so potekale od 11. do 14. avgusta, smo šli v Male Fatre na Slovaško. Spremljal nas je govor papeža Frančiška ob svetovnem dnevu mladih v Krakovu.

Pot se je začela s preizkušnjo, ki nas je že uvedla v glavno misel duhovnih vaj »Odgovor je Jezus Kristus«.  V vsakdanu ga lahko živimo ali pa nanj pozabimo. Ko sva zgrešila odcep za Predoslje in je takoj nato v drugem avtu posvetila luč  so to z mirnostjo sprejeli, ter  z drugim avtom odšli naprej.« Od Lukovice pa do Slovaške in nazaj so bili naša tri prevozna sredstva nerazdružljiva. 

Med potjo smo se ustavili blizu Bratislave pri kapelici Marije Magdalene v letoviškem kraju. Po malici smo se sprehodili do zvezdnega observatorija, kjer nas je naš duhovni vodja Peter uvedel v prvo razmišljanje.

Bog po Mariji postane majhen, blizu in konkreten. Sprejme težo vsakdanjega življenja. Je Bog, pa je vseeno majhen. Potrpežljivo izpolnjuje očetovo voljo, sprejme težo vsakdana, se ne pritožuje, se trudi biti blizu vsakemu in je konkreten.

Boga si večino predstavlja kot močnega in nedosegljivega. Pozabljamo na revne jasli in Kalvarijo. Gospod ne želi vzbujati strahu, hoče hoditi z nami.  Hoče nam biti blizu. Tudi mi se bi morali bolj truditi videti drugega, vedeti kaj se z njim dogaja in mu stati ob strani. Vprašali smo se ali sploh vidimo drugega, se zanj zanimamo, smo pripravljeni z njim trpeti? Vsi smo rojeni za popolnost in k temu moramo strmeti, čeprav smo daleč od tega.

Že prvi dan so nas v svoj dom v Žilini gostoljubno sprejeli Marijini sestri Ancila in Cvetka. S svojim služenjem so nam pokazale konkretnost ljubezni. Skupaj s sestro Slavico so nam pripravljale okusne zajtrke in večerje. Vsak večer smo v njihovi kapeli  imeli sveto mašo, ki je bil vrhunec dneva.

Naslednji dan smo naredili lepo turo v Malih Fatrah. Pot ob vodi  nas je vodila po železnih lestvah, klinih in jeklenicah skozi lepo naravo. Na sedlu smo si poiskali miren kotiček za malico, kratek počitek in razmišljanje. Papež Frančišek nas spodbuja da obujemo čevlje in gremo iz udobnih foteljev. Naj služimo in se ne umaknemo v svoj svet samoljubja. Želja po udobju spremenimo v usmiljenje in služenje. Bodimo konkretni.

Tretji dan smo se v Vratnah pri vzponu srečali z ovirami. Spremljale so nas megla, spolzke skale in blato. Pri večerni maši smo s pomočjo pridige bolje videli smisel težko prehojene poti. Vso pot smo lahko bili majhni, blizu in konkretni.

Četrti dan smo po sveti maši odšli proti domu. Ustavili smo se blizu Dunaja, med vinogradi s pogledom na jezero. Pogovarjali smo se o ovirah, ki nam preprečujejo biti srečni.  Zahejeve ovire so bile nizka postava - slaba samopodoba , hromeč sram – manjvrednostni kompleksi  in godrnjava množica - navezanost na žalost, ki je virus. S tem se je moral srečati. Tudi mi se moramo. Zavedati se je potrebno, da smo ljubljeni božji otroci, da ni nihče manjvreden in da Bog vedno navija za nas, kot najbolj navdušen navijač. Poklicani smo k večni sreči z Bogom.

V krogu sence smo si podelili občutja iz duhovnih vaj. Hvaležni Petru za duhovno vodenje, Gregorju za tehnično podporo in s. Slavici za dobre »mednarodne odnose« smo se odpeljali proti domu.

Duhovne vaje so naju napolnile s spoznanjem, da v življenju ni nič končano. Treba je zapustiti udobje in iti na pot…