Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Pravi kristjan tvega

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 20 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kje je tvoja vera?

»'Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete', graja Jezus kraljevega uradnika, ki je prišel v Galilejo in ga prosil za ozdravitev svojega sina, kakor beremo v današnjem evangeljskem odlomku (glej Jn 4,43-54). Ljudje so vedeli, da je Jezus naredil veliko čudežev. In zdi se, da je izgubil potrpežljivost, kajti kot da so čudeži postali edina stvar, ki jim je bila pomembna. 'Kje je vaša vera?' Videti čudež in reči: 'Ti imaš moč, ti si Bog', je res dejanje vere, ampak zelo majhno. Kajti očitno je, da ima ta človek veliko moči. A tu se potem začne vera. Treba je iti dalje. Kje je tvoja želja po Bogu? Kajti vera je tole: imeti željo, da bi našel Boga, da bi ga srečal, da bi bil z njim, da bi bil srečen z njim.

Čudež – povabilo, da hodimo dalje

Kaj je največji čudež, ki ga je naredil Gospod? O tem nam govori današnje berilo iz knjige preroka Izaija (glej Iz 65,17-21): 'Glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo, o prejšnjem ne bo spomina in ne pride več na misel, temveč veselite in radujte se na veke tega, kar ustvarim.' Gospod priteguje našo željo po veselju, da bi bili z njim. Ko Gospod gre skozi naše življenje in naredi nek čudež v vsakem od nas – in vsak med nami ve, kaj je Gospod storil v njegovem življenju, se pri tem ne konča. To je povabilo, da gremo dalje, da še naprej hodimo, iščemo Božje obličje, kakor pravi Psalm, iščemo to veselje.

Parkirani kristjani

Čudež je torej samo na začetku. Kaj si misli Jezus o mnogih kristjanih, ki se ustavijo tam, pri prvi prejeti milosti, ki ne hodijo in se obnašajo kot nekdo, ki se v restavraciji nasiti že s predjedjo, potem pa odide domov, ne da bi vedel, da bi najboljše šele moralo priti. Kajti imamo veliko nepremičnih kristjanov, ki ne hodijo; kristjanov, ki so nasedli na vsakodnevnih stvareh – so dobri, a ne rastejo, ostajajo mali. Parkirani kristjani – parkirali so se. Kristjani, ki so zaprti v kletki in ne znajo leteti s sanjami o tistem lepem, k čemur nas kliče Gospod.

Pravi kristjan tvega

Vprašanja, ki si ga lahko zastavi vsak med nami so: Kakšna je moja želja? Iščem Gospoda na ta način? Ali pa me je strah? Ali pa sem povprečnež? Kaj je merilo moje želje? Hočem predjed ali celotno pojedino? Dobro je varovati svojo željo, ne vsega preveč popredalčkati. Pravi kristjan tvega, izstopi iz varnosti.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 12.3.2018)