Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Potrebno je ekološko spreobrnjenje ekonomije

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 hours 54 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Potrebno je ponovno ekološko spreobrnjenje ekonomije

»Iz izkušnje pandemije se vsi učimo, da se nihče ne reši sam. Z roko smo otipali krhkost, ki nas zaznamuje in združuje. Bolje smo razumeli, da vsaka osebna izbira vpliva na življenje bližnjega; na tiste, ki so poleg nas, pa tudi na tiste, ki so, fizično, na drugem koncu sveta. Dogodki so nas primorali, da smo se soočili z našo vzajemno pripadnostjo; s tem, da smo bratje v skupnem domu. Ker nismo bili sposobni postati solidarni v dobrem in podelitvi dobrin, smo živeli solidarnost trpljenja.

 

Na splošni kulturni ravni nas je ta preizkušnja veliko naučila. Pokazala nam je veličino znanosti, pa tudi njene meje; pod vprašaj je postavila lestvico vrednot, ki na vrh postavlja denar in oblast; s tem, ko so bili starši in otroci, mladi in ostareli, skupaj doma, je ponovno predočila težave in radosti odnosov; primorala nas je, da smo se odpovedali nepotrebnemu ter šli k bistvenemu. Porušila je šibke razloge, ki so zagovarjali določen razvojni model. Pred prihodnostjo, ki se zdi negotova in težka, predvsem na socialni in ekonomski ravni, smo povabljeni, da bi živeli sedanjost tako, da razlikujemo med tem, kar ostane, in med tem, kar mine; to, kar je nujno potrebno, od tega, kar ni.

 

V tej situaciji je ekonomija, v svojem humanističnem smislu »zakona doma sveta«, privilegirano področje zaradi svoje tesne povezave z realnimi in konkretnimi situacijami vsakega moškega in vsake ženske. Ekonomija lahko postane izraz »skrbi«, ki ne izključuje, ampak vključuje; ne pobija, ampak poživlja; ne žrtvuje človekovega dostojanstva finančnim malikom, ne ustvarja nasilja in neenakosti, denarja ne uporablja za vladanje, ampak za služenje (prim. Apostolska spodbuda Veselje evangelija, 53-60). Pristen dobiček je namreč v tem, da gre za bogastvo, do katerega lahko dostopajo vsi. »Zares posedujem to, kar znam dati.« (prim. Splošna avdienca, 7. november 2018)

 

V tragediji, ki še vedno stiska celotno človeštvo, nista zadoščali niti znanost in tehnika. Odločilni element je bilo preobilje velikodušnosti in poguma tolikih oseb. To spodbuja, da bi izstopili iz tehnokratskega vzorca, ki je razumljen kot edini ali prevladujoč pristop k problemom. Gre za vzorec, ki temelji na logiki prevlade nad stvarmi, na napačni domnevi, »da je na voljo neomejena količina energije in virov za izkoriščanje, da je mogoče njihovo takojšnje obnavljanje in da narava negativne učinke manipulacije z naravnim redom lahko hitro posrka« (Papeški svet za pravičnost in mir, Kompendij družbenega nauka Cerkve, 462; prim. Okrožnica Laudato si', 106). Tako v odnosu do narave, in še bolj v odnosu do oseb, je potrebna sprememba miselnosti, ki bi razširila pogled in usmerila tehniko, da bi služila drugačnemu razvojnemu modelu, ki bo bolj zdrav, bolj človeški, bolj socialen in bolj celosten.  

To je čas razločevanja, v luči načel etike in skupnega dobrega, v povezavi s ponovnim začetkom, ki si ga vsi želimo. Sveti Ignacij Lojolski, ustanovitelj Družbe Jezusove, pogosto uporablja ta izraz v svojih spisih; navdihuje se pri svetopisemskem modrostnem izročilu in predvsem pri besedah Jezusa iz Nazareta. Kristus je vabil svoje poslušalce, in danes vse nas, da se ne bi ustavljali pri zunanjem videzu pojavov, ampak bi modro razločevali znamenja časov. V ta namen je potrebno upoštevati dva vidika: spreobrnjenje in ustvarjalnost.  

 

Po eni strani gre za živetje ekološkega spreobrnjenja, da bi mogli upočasnili nečloveški ritem potrošnje in proizvodnje; da bi se naučili razumeti in zreti naravo, se ponovno povezati z našim realnim okoljem. Gre za to, da bi stremeli k ponovnemu ekološkemu spreobrnjenju naše ekonomije, ne da bi zapadli v pospeševanje ritmov, človeških in tehnoloških procesov, ampak bi se vrnili k živetim in ne izkoriščevalskim odnosom.

 

Po drugi strani smo poklicani biti ustvarjalni, kakor obrtniki, kovati nove in izvirne poti za skupno dobro. In ustvarjalni smo lahko le, če smo sposobni sprejeti dih Duha, ki nas spodbuja, da bi si upali sprejemati nove in zrele odločitve, pogosto drzne, ter bi tako postajali moški in ženske, ki udejanjajo celostni človeški razvoj, po katerem vsi hrepenimo. Ustvarjalnost ljubezni je tista, ki lahko povrne smisel sedanjosti, da bi jo odprla boljši prihodnosti.

 

Za to spreobrnjenje in to ustvarjalnost je nujno formirati in podpirati nove generacije ekonomistov in podjetnikov. Zato sem jih povabil, naj od 19. do 21. novembra letos pridejo v Assisi mladega Frančiška, ki se je odrekel vsemu, »da bi izbral Boga kot zvezdo vodnico svojega življenja in postal ubog z ubogimi, vsem brat. Iz njegove izbire uboštva izhaja tudi pogled na ekonomijo, ki še vedno ostaja zelo aktualen« (Pismo v pripravi na dogodek »Frančiškova ekonomija«, Mladim ekonomistom, podjetnikom in podjetnicam vsega sveta, 1. maj 2019). Pomembno je vlagati v nove generacije, protagonistke jutrišnje ekonomije; formirati osebe, ki se bodo pripravljene dati na razpolago za služenje skupnosti, kulturi srečanja. Današnja ekonomija, mladi, revni, potrebujejo predvsem vašo človeškost, vaše spoštljivo in ponižno bratstvo, in šele potem vaš denar (prim. Okrožnica Laudato si', 129; Govor udeležencem srečanja »Ekonomija občestva«, 4. februar 2017).  

 

Na vašem Forumu pripravljate tudi predlog agende za Evropo. 60 let je minilo od Schumanove deklaracije 9. maja 1950, s katero se je začela porajati Evropska unija. Danes je Evropa bolj kot kdajkoli prej poklicana biti protagonistka pri tem ustvarjalnem prizadevanju, da bi izstopili iz utesnjenosti tehnokratskega vzorca, ki je razširjen na politiko in ekonomijo. To ustvarjalno prizadevanje je solidarnost, edini protistrup za virus egoizma, ki je veliko močnejši od covida-19. Če se je tedaj gledalo na solidarnost v proizvodnji, je potrebno danes to solidarnost razširiti na najdragocenejše dobro: človeško osebo. Le-to je potrebno postaviti na mesto, ki ji pripada, to je v središče vzgoje, zdravstva, socialnih in ekonomskih politik. Potrebno jo je sprejeti, zaščititi, spremljati in integrirati, ko, v iskanju upanja polne prihodnosti trka na naša vrata.

 

Mesto prihodnosti  bo tudi v središču vaših premišljevanj. Ni naključje, da se v Svetem pismu usoda človeštva dopolni v mestu, v nebeškem Jeruzalemu, ki ga opiše knjiga Razodetja (Raz 21-22). Gre za mesto miru, kot nakazuje njegovo ime, čigar vrata so vedno odprta vsem ljudstvom; mesto po meri človeka, lepo in sijoče; mesto mnogih izvirov in dreves; gostoljubno mesto, kjer sta bolezen in smrt premagani.


Ta vzvišeni cilj lahko spodbudi najboljše moči človeštva pri izgradnji boljšega sveta. Zato vas vabim, da bi dvignili pogled in imeli visoke ideale in velika hrepenenja.

 

Želim vam, da bi bili ti vaši dnevi soočanj plodoviti: da bi mogli pomagati, da bi hodili skupaj, se orientirali v zmedi glasov in sporočil ter bili pozorni, da se nihče ne bo izgubil. Vabim vas, da še naprej spodbujate oblikovanje novih načinov razumevanja ekonomije in napredka; da se borite proti vsakršnemu potiskanju na rob, predlagate nove načine življenja ter dajete glas tistemu, ki ga nima.

 

Zaključujem z željo, ki jo izražam preko besed svetopisemskega Psalma: »Milina Gospoda, našega Boga, naj bo nad nami! Delo naših rok utrdi nad nami, delo naših rok, utrdi ga!« (Ps 90,17).« (Papež Frančišek v sporočilu udeležencem mednarodnega srečanja »Forum The European House – Ambrosetti«, v Cernobbio ob comskem jezeru)

 

 

Rim, Sveti Janez v Lateranu, 27. avgust 2020

 

Papež Forumu v Cernobbiu: Potrebno je ponovno ekološko spreobrnjenje ekonomije