Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Po krstu smo udje Kristusovega telesa

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 30 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Po krstu postanemo udje Kristusovega telesa in Božjega ljudstva. 

Sv. Tomaž Akvinski trdi, da kdor prejme krst, je pridružen Kristusu, kot da bi bil njegov ud, in je včlenjen v skupnost vernikov, Božje ljudstvo. V duhu drugega vatikanskega koncila tudi pravimo, da po krstu vstopimo v Božje ljudstvo, postanemo udje ljudstva, ki je na poti, ki roma skozi zgodovino. Kakor se iz generacije v generacijo posreduje življenje, tako se tudi iz generacije v generacijo, preko ponovnega rojstva iz krstnega studenca, posreduje milost; in s to milostjo krščansko ljudstvo hodi skozi čas kot reka, ki namaka zemljo in razliva po svetu Božji blagoslov. Od takrat, ko so učenci odšli po svetu krščevat, kot jim je povedal Jezus, pa vse do danes obstaja veriga posredovanja vere po krstu. Vsak med nami je člen v tej verigi. Vero moramo posredovati našim otrokom, da jo bodo potem oni kot odrasli posredovali svojim otrokom. To je zelo pomembno, saj s krstom vstopimo v Božje ljudstvo, ki posreduje vero.

 

Vsi krščeni smo misijonarji
V milosti krsta postanemo učenci misijonarji, poklicani prinašati evangelij v svet. Vsak krščeni, kakršna koli je njegova funkcija v Cerkvi in stopnja izobrazbe o njegovi veri, je aktivni subjekt evangelizacije. Nova evangelizacija mora vsebovati nov protagonizem celotnega Božjega ljudstva, vsakega krščenega. Božje ljudstvo je ljudstvo učencev, ker prejema vero, in misijonarsko ljudstvo, ker posreduje vero. Vsi v Cerkvi smo učenci in to smo vedno, za vse življenje. Vsi smo misijonarji, vsak na svojem mestu, ki mu ga je dodelil Gospod.

 

Med mistično in misijonarsko razsežnostjo krščanske poklicanosti obstaja neločljiva vez, obe pa sta ukoreninjeni v krstu. Ko kristjani sprejmemo vero in krst, sprejmemo delovanje Svetega Duha, ki vodi v izpovedovanje Jezusa Kristusa kot Božjega Sina in imenovanje Boga kot Očeta. Vsi krščeni in krščene smo po poklicani, da živimo in posredujemo občestvo s Trojico, kajti evangelizacija je poziv k udeleženosti v trinitaričnem občestvu.

 

Krščanska vera se rodi in živi v Cerkvi
Nihče se ne reši sam. Smo skupnost vernikov in v tej skupnosti doživljamo lepoto delitve izkušnje ljubezni, ki je vedno pred vsemi in ki obenem zahteva, da smo 'kanali' milosti drug za drugega, kljub našim omejitvam in grehom. Skupnostna razsežnost ni samo okvir, obris, ampak je sestavni del krščanskega življenja, pričevanja in evangelizacije. Krščanska vera se rodi in živi v Cerkvi. Družine in župnije s krstom obhajajo pridruženost novega uda Kristusu in njegovemu telesu, ki je Cerkev, Božje ljudstvo.

 

Kako pomemben je krst za Božje ljudstvo, nam lahko pove krščanska skupnost na Japonskem. Ta je trpela veliko preganjanje v začetku 17. stoletja. Veliko je bilo mučencev, člani klera so bili izgnani in na milijone vernikov je bilo ubitih. Noben duhovnik ni ostal. Skupnost se je torej umaknila v tajnost ter skrivaj ohranjala vero in molitev. Novorojenega otroka sta krstila mama ali oče. Ko so se po približno dveh stoletjih in pol misijonarji vrnili na Japonsko, je 'na dan prišlo' na tisoče kristjanov in Cerkev je lahko zaživela. Preživeli so z milostjo njihovega krsta! Čeprav na skrivnem, so ohranjali močan duh skupnosti, ker je krst iz njih naredil eno samo telo v Kristusu: bili so sami in skriti, a vendar so bili udje Božjega ljudstva, udje Cerkve, iz česar se lahko tudi mi veliko naučimo.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 15.1.2014)

 

 

 

Papež med splošno avdienco: Po krstu smo udje Kristusovega telesa in Božjega ljudstva