Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Pet načel za najino trajno srečo

Le kdo si ne želi sreče, ki bi trajala? Kako pa do nje priti, oziroma se ji približevati? O tem smo na duhovnih vajah razmišljali zakonci mlajše zakonske skupine.

Zadnji vikend v mesecu januarju smo se na Mirenskem Gradu zbrale družine mlajše zakonske skupine Skupaj s Petrom Žakljem smo zakonci razmišljali o načelih za trajno srečo v zakonu. Načela smo najprej oblikovali v paru, nazadnje pa smo se vsi skupaj zedinili ob petih načelih. In sicer:

1. Poklicana sva, da sva eno.

2. Skupaj odkrivava in uresničujeva Božji načrt.

3. Veseliva se zavzetega in ustvarjalnega življenja v dvoje.

4. Služiva drug drugemu in se spodbujava k svetosti.

5. Zavedava se, da živiva iz občestva in sva poklicana k pričevanju.

 

Pri oblikovanju načel nas je vodila zavest, da ni samoumevno, da smo skupaj. Bog je imel prav za naju tak načrt in moja/najina uresničitev je sedaj neločljivo povezana z zakonskim odnosom. Sva mož in žena. Ali imava to v mislih ves čas, kjerkoli sva in kamorkoli greva? Ugotavljali smo, da žal ne. Namesto da bi postavljala najin odnos v središče, velikokrat narediva ravno nasprotno: mož/žena pride na vrsto zadnji/a, za vsemi drugimi opravili in obveznostmi. Da bi si pomagali, smo poskušali zbuditi hrepenenje po bližini in enosti, ki smo jo doživljali pred poroko. Razmišljali smo o tem, kako sva se pred poroko videla skupaj, česa sva se veselila, kaj sva pričakovala? Kako pa je danes? Kam sva pospravila vsa ta hrepenenja in želje? Jim slediva? Ob teh vprašanjih sva zopet odkrivala tisto pravo razigrano veselje drug nad drugim in zagnanost, ki sta jo z leti prekrili rutina in vsakodnevne skrbi. Tako smo skupaj ugotavljali, da se je vedno treba vračati k spominu, k hrepenenjem, ki so bila na začetku bolj jasna, pa tudi k spominu na prehojeno pot in ovire, zaradi katerih sva zrasla in se povezala. Da, za živ zakon se morava neprenehoma truditi.

 

Čas med našimi razmišljanji je pisana druščina otrok in varuhov preživljala v mladinskih prostorih. Zaznamovali so ga živžav, igra, kateheze, smeh, ustvarjanje, tudi jok in pesem. Starši smo varuhom hvaležni, da so tudi otroci imeli prave male duhovne vaje. Spremljala jih je prilika o izgubljeni ovci.

 

Duhovne vaje smo zaključili z nedeljsko mladinsko mašo, pri kateri smo družine sodelovale. Posebej prisrčni so bili otroci, ki so skupaj z glasbeno skupino in starši zapeli pesem Vstani in steci k Jezusu.

Sedaj, ko nas je rutina vsakdana že zajela, si skušamo načela dnevno priklicati pred oči. Jih živeti. Vabljeni vsi, da ob teh petih načelih skupaj razmišljamo in jih vnašamo v naše zakone. Povabljeni na forum, kjer smo lahko drug drugemu v spodbudo.