Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p06 Cvetna nedelja - nedelja nesporazuma

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 48 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Množica spremlja Jezusa v Jeruzalem

Ko so se približali Jeruzalemu in prišli do Bétfage ob Oljski gori, je Jezus poslal dva učenca in jima rekel: »Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla privezano oslico in oslička pri njej. Odvežita ju in ju pripeljita k meni. Če vama kdo kaj poreče, recita: ›Gospod ju potrebuje,‹ in takoj ju bo poslal.« To pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi: Povejte sionski hčeri: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak, jezdi na oslici in na osličku, mladiču vprežne živali.

Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil. Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot. In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Ko je prišel v Jeruzalem, se je vse mesto razburkalo in govorilo: »Kdo je to?« Množice pa so govorile: »To je prerok, Jezus iz Nazareta v Galileji.« Mt 21,1-11

 

 

Nedelja nesporazuma

Danes se spominjamo Jezusovega slovesnega vstopa v Jeruzalem. Kot beremo v evangeliju ob blagoslovu zelenja, je Jezus sam poslal po oslico in oslička ter slovesno vstopil mesto. Množice so se mu priklonile in razgrinjale svoje plašče pred njim. To so iste množice, ki bodo čez dober teden tiho ali pa bodo kričale: Križaj ga! Apostol Peter bo Jezusa prej kot čez teden dni zatajil, učenci se bodo razbežali. Sedaj hozana, potem pa nastopi čas resnice. Učenci in množice ostajajo pri svojih predstavah in v logiki njihovih pogovorov, kdo bo prvi, v luči Petrovega razmišljanja o trpljenju: Ne, Gospod, to se ti ne sme zgoditi. Čez dober teden bomo poslušali, kako učenca na poti v Emavs modrujeta: Mi pa smo mislili, da je ta tisti, ki bo rešil Izraela.

Današnja nedelja je, bi lahko rekli, praznik naših nesporazumov. Simbolično lahko postavimo pred Gospoda vse naše nesporazume, nerazumevanja in ga prosimo, da jih razreši. Mi pa lahko ob tem, česar se danes v veri spominjamo, razmišljamo, kako to, da Jezus ni uspel pojasniti učencem, kakšen kralj je in kako to, da je sam, lahko rečemo, podprl to lažno sliko s slovesnim vstopom v Jeruzalem.

Torej, kako to, da Jezus ni uspel pojasniti učencem, kakšen kralj je? Prilika o besedi, ki jo sejalec seje, nam lepo spregovori o temelju nesporazumov. Zakaj se 'vsejana' beseda ni prijela?

  • Ob poti, kjer se seje beseda, so tisti, ki sicer slišijo, toda brž pride satan in izruje vanje vsejano besedo.
  • Posejani na kamnita tla so tisti, ki besedo z veseljem sprejmejo, takoj ko jo slišijo, a v sebi nimajo korenine, ampak so nestanovitni. Ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, se takoj pohujšajo.
  • Spet drugi so vsejani med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in poželenja po drugih stvareh se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da postane nerodovitna.
  • V dobro zemljo vsejani pa so tisti, ki besedo poslušajo, jo sprejmejo in obrodijo sad: eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega.«

Prvo so Satanove skušnjave. Hudič nam običajno ponuja lažje odgovore. Učenci niso vzeli za res Jezusa. Prepričani so bili, da se da stvari v življenju izpeljati na lažji način. Zato je večina učencev odhajala, ko je obljubljal, da bo dal v hrano samega sebe. Množica ga je iskala zaradi čudežev in pomnoženega kruha … In tudi danes ga slavi, ker bodo ob njem vsi rešeni trpljenja.

Drugo so preizkušnje. Peter bo Jezusa še prej kot čez en teden trikrat zatajil, ker se bo prestrašil za svojo kožo. Ljudje bodo 'zamenjali ploščo', v javnosti ne bodo upali podpreti Jezusa, ki ga oblast hoče križati.

Tretje je poželenje. Želja po ohranjanju položaja, pripelje velike duhovnike do obsodbe Jezusa. Vedo, da dela čudeže, vedo, da to ni človeško delo, ampak v strahu za ljubi mir, za svojo kožo v odnosu do Rimljanov, dajo Jezusa križati. Pilat pa se boji, da izgubi naklonjenost in položaj. Pravzaprav v tekmi za prestiž ni prostora za (R)resnico.

Jezus večine ne uspe prepričati s svojim delovanjem, ne s čudeži, ne z besedo. Če človek s srcem ne posluša in s srcem ne sprejema, ostaja plitva zemlja, kamenje ali trnje. In zakaj Jezus kljub vsemu vztraja in celo zavajajoče vstopi v Jeruzalem, bi lahko rekli? Ker je prišel, da pove, da je prerok, da je več kot prerok; da je kralj in več kot kralj. Vztraja, da dopolni svoje delo. Ne več z besedo, ampak s trpljenjem. Edino, kar mu še ostane je, da trpi. Še bolj kot do sedaj! Doslej je trpel podtikanja in nerazumevanje, sedaj mora sprejeti še zadnji korak. Kakor krotko jagnje utihne in gre v smrt. To je pogosto edina pot, da drugi spozna, da se moti. Trpljenje zmore doseči spreobrnjenje. A tudi to, le, če se drugi omehča.

Jezus nas vabi, na pot prečiščevanja naših odnosov, naših pogovorov. Preveč je nesporazumov, preveč površno smo skupaj, preveč na lahko bi radi prišli do veselja velike noči. Vztrajati moramo, ko se znajdemo na eni ali drugi strani. Cvetna nedelja je več kot nedelja nesporazumov le, če sprejmemo božjo logiko trpljenja in molka.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 3 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

V tokratni pridigi me nagovori tale misel:

Jezus nas vabi, na pot prečiščevanja naših odnosov, naših pogovorov. Preveč je nesporazumov, preveč površno smo skupaj, preveč na lahko bi radi prišli do veselja velike noči. Vztrajati moramo, ko se znajdemo na eni ali drugi strani. Cvetna nedelja je več kot nedelja nesporazumov le, če sprejmemo božjo logiko trpljenja in molka.

Tudi sama v sebi čutim, da bi v odnosih predvsem gladila - da ja ne bi preveč bolelo. A pravega veselja ni v tem. Že prejšnjo nedeljo me je nagovarjala misel, da nas Jezus uči trpljenja in s tem biti ljudje - biti človeški. Želim si, da bi imela več poguma za resnico, za svetost in s tem tvegala tudi nesporazume. Jezus vztraja, da dopolni svoje delo, ne z besedo - ampak s trpljenjem. Želim si, da bi slišala Boga in izpolnjevala njegovo voljo ter to, kar je težko in zbuja nastoprotovanje, nosila s potrpežljivostjo in zaupanjem. 


"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Ema
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 weeks 5 days od tega
Pridružen: 27.01.2020

 V pridigi me nagovarja: 

Ker je prišel, da pove, da je prerok, da je več kot prerok; da je kralj in več kot kralj. Vztraja, da dopolni svoje delo. Ne več z besedo, ampak s trpljenjem. 
Ob prizorih, ko je Jezus tako miren v tem kar je, kljub temu, da ve kaj vse ga čaka, lahko ostanem samo brez besed. Tega ne razumem. V primerih, ko me sogovornik ne razume ali pa ne posluša se ponavadi jezim, skušam dopovedovat in prepričevat. Jezi me, ko ne gre po mojih načrtih in moje želje in pričakovanja niso izpolnjena.
Jezus pa je miren. Prihaja med 'zlagano navdušeno' množico in ostaja miren ter zvest Načrtu in je preprosto to, kar je.

Tudi jaz si želim te svobode, da bi lahko bila to kar sem, da me nebi obvladoval strah pred zavrnitvijo, napuh, da me nebi vodilo ugajanje in prilagajanje ljudem. Želim si, da bi resnično živela in se odrekala svojim načrtom, ki se mi pogosto zdijo boljši od Božjih. Želim si, da bi znala gledati čez trenutne želje in vztrajati v tem kar je dobro in Božje. Jezus, hvala ti, ker mi kažeš takšno pot! 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 16 hours 52 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Množice so se mu priklonile in razgrinjale svoje plašče pred njim. To so iste množice, ki bodo čez dober teden tiho ali pa bodo kričale: Križaj ga! Apostol Peter bo Jezusa prej kot čez teden dni zatajil, učenci se bodo razbežali. Sedaj hozana, potem pa nastopi čas resnice. Učenci in množice ostajajo pri svojih predstavah… Jezus večine ne uspe prepričati s svojim delovanjem, ne s čudeži, ne z besedo… Edino, kar mu še ostane je, da trpi. Še bolj kot do sedaj! Doslej je trpel podtikanja in nerazumevanje, sedaj mora sprejeti še zadnji korak. Kakor krotko jagnje utihne in gre v smrt. To je pogosto edina pot, da drugi spozna, da se moti. Trpljenje zmore doseči spreobrnjenje. A tudi to, le, če se drugi omehča. Jezus nas vabi, na pot prečiščevanja naših odnosov…«

 

Hvala za pridigo, Peter! Te zgornje misli iz nje in spodnje iz pridige papeža Frančiška me posebej spremljajo v dneh velikega tedna in ker imam z vsakim svojim grehom delež pri tistem strašnem: »Križaj ga!«, pri zatajitvi in pri izdajstvu, mi ostaja predvsem bolečina, tišina in prošnja k Očetu: »Po Njegovem prebridkem trpljenju usmili se nas in vsega sveta!«

 

»Gospod je v svojem služenju nam šel tako daleč, da je izkusil nekaj, kar je za tistega, ki ljubi, najbolj boleče: izdajstvo in zapuščenost… Jezus je prenesel izdajstvo učenca, ki ga je prodal, in učenca, ki ga je zatajil. Izdali so ga ljudje, ki so mu klicali 'hozana', potem pa kričali: 'Križaj ga!' (Mt 27,22). Izdala ga je verska institucija, ki ga je krivično obsodila, in politična institucija, ki si je umila roke. Pomislimo na male ali velike izdaje, ki smo jih doživeli v življenju. Grozno je, ko odkrijemo, da je bilo zaupanje, na katero smo se zanesli, izigrano. V globini srca se porodi takšno razočaranje, da je videti, kakor da življenje izgubi smisel. To se nam zgodi, ker smo rojeni, da bi bili ljubljeni in da bi ljubili; in nekaj najbolj bolečega je, če nas izda tisti, ki nam je obljubil, da nam bo zvest in blizu. Niti predstavljati si ne moremo, kako je bilo to boleče za Boga, ki je Ljubezen.«