Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p05 Slaba reklama: namesto uspeti - umreti

6 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 hours 18 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Če seme umre, obrodi obilen sad

Tisti čas je bilo med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsájde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovóril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počástil Oče. Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govóril.« Jezus je odgovóril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl. Jn 12,20-33

 


 

Slaba reklama: namesto uspeti - umreti

 

Grki bi radi videli Jezusa, on pa izbere za lastno predstavitev prispodobo o pšeničnem zrnu, ki mora umreti. Lahko si predstavljamo, da se je Grkom zdel Jezus zanimiv že zato, ker ga je množica s palmami pozdravljala kot kralja. Temu dogodku namreč sledi današni evangelij. To 'promocijo' bi Jezus lahko izkoristil, ji dodal še kakšen čudež, pa bi bilo vsaj nekaj upanja, da Grke prepriča o svojem božanstvu. Vendar ne. Za lastno predstavitev izbere za Grke najmanj primerno podobo. Spomnimo se namreč, kaj je o Grkih ugotavljal nekaj let kasneje apostol Pavel. Takole razmišlja: »Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi (1Kor 1,22-25)«. Prav tistim, ki iščejo modrost, se Jezus predstavi s prispodobo, ki je vrhunec človeške norosti. Uspeh je v neuspehu, je v sposobnosti umreti sebi!

Jezus sam pozna skušnjavo umika, ki jo jasno tudi ubesedi. Ve, da se mu pojavlja misel: »Oče, reši me iz te ure. To hoče telo, to hoče narava. A duh v njem hoče biti pokoren Očetu. Zato pravi: Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime! Kar velja za Jezusa, je naročilo njegovim učencem. Zato je prav, da se vprašamo, kaj je danes vprašanje skušnjave in kaj je božja modrost? Kaj je naša logika uspeha in samoodrešenja ter na drugi strani logika neuspeha in logika umiranja sebi.

LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA

LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI

-          Tekmovalnost, v šoli, kdo je boljši.

-          Veseliti se darov in sprejemati omejitve,

Nihče ni boljši, vsi smo božja podoba, ustvarjeni kot velika družina

-          Prezir do drugačnih in iskanje sebi enakih.

-          Posebno sočutje in razumevane do tistih, ki jim stvari ne gredo tako dobro,

Pomoč najšibkejšim in najbolj nemočnim,

-          Ugajanje splošnim načelom: kaj moramo imeti, kako se moramo obleči, kako se obnašati, kdo nas mora priznati in zbrati čim več 'všečkov'.

-          Razmišljati, kaj je dobro in lepo, in ne podlegati družbenim pritiskom,

Zato, da bi živeli v veselju ne potrebujemo gore potrditev, potrditev je v prvi vrsti Bog sam in samo ta nas lahko umiri.

-          Delati samo na tistih področjih, ki prinašajo rezultat in priznanje.

-          Delati tisto, kar od nas pričakuje Bog, pa čeprav je zelo neugledno, ne priznano, neopazno, celo zaničevano.

-          Umakniti se iz vsakega neuspeha, da ne bi bolelo, da se nam ne bi posmehovali ipd.

-          Naša naloga je prizadevanje in vztrajnost, sadove in uspehe ima v rokah Bog, njemu jih prepustimo.

-          Ne vlagati v odnos, ki je naporen in ne prinaša vidnih sadov.

-          Odnos ljubezni je zaveza. Za drugega sem odgovoren, dokler je to mogoče, dokler se od mene popolnoma ne odmakne, in ne že takrat, ko se ne odziva kot bi želeli.

 

Evangelij je bil vedno norost križa, je logika umiranja in ne samouresničenja ter uspeha. Jezus je bil kot tak nesprejemljiv za Grke in je nesprejemljiv tudi za človeško pamet. A prav ta logika nas dela bolj ljudi, nas dviga v svet božjega. Če se temu odpovemo, nismo prav nič drugačni od nevernih. Ostajamo le z nekoliko drugačno moralo. Jezus ni prinesel izdelane morale, ampak povabilo k polnemu življenju, ki je v tem, da tvegamo avanturo pšeničnega zrna. Na nas je, da smo pripravljeni umirati, kaj bo prinesla naša velika noč, prepustimo njemu.

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Težko obračam to logiko. Sem že okusila veselje in mir, ki ga prinaša božja logika, pa vendar gre težko. Rada bi na to pot gledala z vidika veselja in ne bremena. Pa razmišljam stvari, ki smo jih že večkrat slišali oz. si jih povedali:
- v tem boju nisem sama - kaj bi šele brez opore?,
- kljub vsemu je trud za odnos najlepši - kaj bi delala drugega?,
- imam izkušnjo grozne teme - lepše je živeti ob luči!,
- ljudje te imajo za čudaka - s časoma dobiš trdo kožo in jih razumeš,
- imam izkušnjo sprejetosti ob prizananju napak - zdi se ti, da cel svet cveti,
...

Na koncu ni nič tako tragičnega. Le da bi ves čas sprejamala in se soočala s to logiko! Upam, da potem enkrat pridem do bolj trajnega veselja :)

Martin Grad
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 16 hours od tega
Pridružen: 17.02.2015

Ta evangelij mi je postal priljubljen, ko sem prebral knjigo Bratje Karamazovi. Dostojevski to knjigo začenja z omenjenim citatom: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo.« Citat naj bi bil tudi na pisateljevem nagrobniku, name pa je skupaj z njegovimi knjigami naredil velik vtis. Takrat sem mislil, da sem marsikaj »zakapiral«. Če sedaj gledam nazaj, pa se mi zdi, da sem spoznal sporočilo le na filozofskem nivoju, moja življenjska realnost pa me je vedno bolj trgala stran od želenega ideala. Še vedno se tepem, z isto razdvojenostjo, kot takrat, le da so izzivi drugačni.

Zelo se prepoznam v Grkih, saj velikokrat mislim, da iščem krščansko modrost. Potem pa se izkaže,  da je ta bolj podobna poganski: ko si s poznavanjem in manipuliranjem naravnih zakonov le olajšaš življenje. Živeti z odnosi mi je veliko težje, kot pa branje knjig o modrosti. Vidim, da me branje modrostnega in spoznavalnega gradiva večkrat zavira pri osebni rasti, ker z njim izgubljam čas. Hkrati pa mi daje tudi iluzijo vedenja, kar pa nekako ni sinhronizirano z mojo aktivnostjo.

Duhovnost sem v preteklosti dojemal bolj kot samoodrešenje. Sedaj spoznavam, da to nima z mojim družinskim življenjem in krščanstvom nobene veze. Mislim, da danes »Slaba reklama« enako nagovarja ljudi, tako kot je mene nagovoril Dostojevski. Zase vem, da se do zdaj še nisem preveč pretegnil, da bi postal bolj verodostojen pričevalec »Slabe reklame«. Hočem pa vztrajati naprej v logiki umiranja sebi in v logiki neuspeha, še posebej pri medsebojnih odnosih in družinskem življenju.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 13 hours 50 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Za to, da bi živeli v veselju ne potrebujemo gore potrditev, potrditev je v prvi vrsti Bog sam in samo ta nas lahko umiri. Delati tisto, kar od nas pričakuje Bog, pa čeprav je zelo neugledno, nepriznano, neopazno, celo zaničevano. Naša naloga je prizadevanje in vztrajnost, sadove in uspehe ima v rokah Bog, njemu jih prepustimo. Odnos ljubezni je zaveza...«

Nagovarja me primerjava med logiko samoodrešenja in umiranja sebi. Če je "slaba reklama", da je namesto uspeti treba umreti, pa je zelo "dobra reklama", da umreti pomeni zaživeti, da odpovedovati se sebi pomeni začenjati vse sprejemati kot dar... Naj nas postni čas napolni s hrepenenjem po tej velikonočni logiki!

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 days 16 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

Veliko je področji, kjer bi sama rada izpeljala stvari drugače, kot si jih zamišlja Jezus. Pogosto spoznam, da je moja želja po samouresničenju bolj želja biti "normalna" in ne preveč izstopati od standardov tega sveta, kot pa nekaj za kar bi verjela, da me bo v globini umirilo in osrečilo. Se mi je že zgodilo, da sama nisem imela poguma tvegat stopiti na pot, za katero sem čutila da je prava, pa je Bog tako obrnil, da se mi sploh ni bilo potrebno odločati, saj sem bila v situacijo potisnjena in sem jo morala sprejeti. Vedno znova se izkaže, da mi Bog pomaga premagati strah in me prehiti v odločitvah. In te so, ko pogledam nazaj vedno tisto, kar je bilo na nek način dobro zame. Bi si pa želela, da bi zmogla zaupati Njemu v času preizkušenj, ne šele odkrivati blagoslove, ko stiske minejo;)

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 days 23 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Opažam veliko razliko kako sem zgornje razmišljanje dojemal pred leti in kako sedaj, ko se nekako prebivam in sprejmam logiko Mirenskega Grada. pred leti sem se videl bolj v levi koloni LOGIKA USPEHA IN SAMOODREŠENJA.
Sam sem zelo težko delal v timu, ker sem imel vedno v glavi, da moram pokazati maksimalno znanje in biti prvi, če ne ne bom uspešen in me bo tim postavil na konec svoje vrste. V družbi, kjer tudi delam je precej tekmovalnosti in prerivanja v ospredje. 
Zadnje čase pa skušam obračati logiko, da skupaj smo lahko boljši in uspešnejši. To pomemni, da če delamo v skupini, da smo vsi slišani in lahko skupaj rastemo. Tako, da upam, da počasi prehamao v desno kolino LOGIKA NEUSPEHA IN LOGIKA UMIRANJA SEBI.

Nisem še 100% tam, a se nekako skušam prebiti. Včasih mi rata včasih spet padem nazaj in se moram potisniti v pravo smer.

 Gorazd Lapanja 

 

Zalb
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 weeks 5 days od tega
Pridružen: 24.10.2017

Logika uspeha in samodrešenja mi je vsekakor bolj domača in varna. Že, če pogledam nazaj(OŠ, SŠ, fakulteta) vidim, da so nas vzgojitelji, učitelji, starši ''pumpali'', da se moramo učiti, da bomo najboljši, prvi... Spodbujal se je individualizem, ki nas bo popeljal, do tega da bomo srečni, neodvisni- samostojni...

Šele sedaj spoznavam, da sem živel v zmoti, kar pa po drugi strani ne pomeni, da moramo, biti leni in zakopati svoje talente...

Bog daj, da bi začel sprejemati logiko umiranja sebi in jo bolj približal svojim otrokom, da ne bodo živeli v iluzijah kot sem jaz.