Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p05 Kdo izmed vas je brez greha ...

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 8 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Žena, zasačena pri prešuštvovanju

Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!« Jn 8,3-11

 

 

Kdor izmed vas je brez greha?

Današnji evangeliji bi rad z vami pogledal v luči naše priprave na veliko noč, kot nekakšno spraševanje vesti. Kako se dobro pripraviti na spoved? Kaj je pravzaprav greh, kaj je greh farizejev, prostitutke in kaj naš greh? Skušajmo se vživeti v ta odlomek in pomislimo, kako bi se v njem obnašali mi oz. kako se obnašamo v podobnih trenutkih.

Kaj je bil prvi, mogoče bolje rečeno temeljni problem farizejev? Farizeji se niso ukvarjali s svojim grehom, ampak z grehom Jezusa in prešuštnice. Oni so se imeli za pravične. Če se hočemo pripraviti na spoved, moramo nehati razmišljati o drugih, se opravičevati z drugimi ipd. Pogledati moramo vase in si priznati naš greh. Moj greh je moj, ne glede na grešnost ali pravičnost mojih bližnjih!

Drugo, kar lahko spoznamo v odlomku je vprašanje, ki se skriva za navidezno skrbjo farizejev za moralo in poštenje. S kakšnim namenom so pripeljali prešuštnico k Jezusu? Evangelist jasno pove, da je bila žena le sredstvo, ki so ga uporabili, da bi dosegli svoj cilj. Cilj je bil jasen obtožiti Jezusa. Mimogrede bodo kamnali še ženo in se ob tem naslajali. Prvo ob čemer se moramo v pripravi na spoved ustaviti je čistost naših namenov. Na videz farizeji skrbijo za izpolnjevanje postave, za red, za moralo. Za tem videzom pa sta pokvarjena tekmovalnost in hinavščina. Kolikokrat resno razmišljamo o naših namenih, o hinavščini? Pokvarjeni nameni podpirajo tudi pokvarjene poglede. Farizeji so se naslajali nad ženo, opravičilo za to dejanje pa so našli v pokvarjenem namenu. Imeli so se za pravične in so brez težav kazali s prstom nanjo, hkrati pa s poželenjem požirali njeno lepoto. Pokvarjenost oz. nečistost namenov je tesno povezana z nečistostjo pogledov in dejanj.

Vse to je v globini skrito,zato je potreben molk, premislek, da pride človek do globljega spoznanja. Jezus zato umolkne, se skloni in čaka. Si vzamemo čas za takšno tišino? Jezus se približa ženi, ki je vržena na tla. Sklonjen je, da bi povabil druge, da se sklonijo in spoznajo svoj greh. Potrebno se je skloniti, da bi spoznali svoj greh!

Današnji odlomek pa je dobro nadgraditi še z Jezusovo držo do greha na sploh. Spomnimo se prilike o izgubljenem sinu, ki je zanj najden, starejši – priden in delaven – pa izgubljen. V nekem drugem odlomku, je še bolj radikalen, ko pravi: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. ...« Mt 21,28-32

Kako Jezus razume greh? Zakaj si upa trditi, da pojdejo cestninarji in vlačuge pred farizeji in pismouki v nebeško kraljestvo. Zastavimo si čisto preprosto vprašanje: Kaj je na prostitutkah boljšega od uglajenih farizejev in pismoukov, velikih duhovnikov in 'brezgrešnih' Judov? Ali pa v čem je mlajši sin boljši od starejšega?

Prostitutka ne gradi na ugledu, ker ga nima več! Zaveda se, da je njeno delovanje sporno. Ne more se pretvarjati, da izpolnjuje postavo in zapovedi. Ve, da jo krši. S tem se nikakor ne more odtrgati od tega, kar je. Videz ji ne pomaga zbežati od svojega stanja. Ve, da za kaj več potrebuje ljubezen, ki bi jo dvignila. Dvomi vase, ne more se postavljati nad druge. Podobna je mlajšemu sinu,ki v tuji deželi, v velikem pomanjkanju spoznava, da je v Očetovem domu zadnji na boljšem kot on. Spoznava svoje obupno stanje in hrepeni po Očetovem domu in njegovi ljubezni.

Kakor farizeje in pismouke ovira njihova navidezna popolnost in jih navdaja z napuhom in prezirom do vsakega, tako greh in polomija cestninarjev in vlačug pomaga k jasnejši zavesti o svoji revščini in potrebi po pomoči. Pri vsem prizadevanju, da ne bi več grešili, si bomo morali priznavati, da grešimo sedemdeset krat sedemkrat na dan in da smo poklicani, da si to prav tolikokrat priznamo. Popolnost v lagodju je hudičeva zanka. Nobeno izpolnjevanje pravil nas ne bo rešilo greha. Noben svetnik ni bil brez greha. K pravi drži nam pomaga pristna ponižnost, v kateri se ne postavljamo nad druge, ampak smo zanje odgovorni, jim pomagamo, so nam božji dar.

Skušajmo pogledati globlje. Kako težko je spoznati svoj greh in kako z lahkoto je obsojati. Božja beseda nas vabi, da obrnemo pogled vase in spoznamo svoj greh. Spoznanje svoje grešnosti nam daje možnost novega začetka.Tudi nam Jezus po spoznanju grešnosti z veseljem pravi:»Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

 

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 35 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Pokvarjenost oz. nečistost namenov je tesno povezana z nečistostjo pogledov in dejanj. Vse to je v globini skrito, zato je potreben molk, premislek, da pride človek do globljega spoznanja. Jezus zato umolkne, se skloni in čaka. Si vzamemo čas za takšno tišino? Jezus se približa ženi, ki je vržena na tla. Sklonjen je, da bi povabil druge, da se sklonijo in spoznajo svoj greh. Potrebno se je skloniti, da bi spoznali svoj greh!«

Ob tem mi je prišla na misel prilika o ljulki in pšenici in gospodarjevo naročilo hlapcem, naj pustijo, da oboje skupaj raste do žetve. V času rasti sta si namreč pšenica in ljulka na zunaj zelo podobni – težko je samo po videzu ločiti dobro od slabega. Ko se pokažejo sadovi, pa se pšenica od teže skloni – klas upogne glavo in ponižno čaka na žetev. Ljulka pa svoj puhli klas nosi visoko in vzravnano. Povsod med pšenico lahko opaziš, kako ljulka štrli ven… Puhlost, pokvarjenost, zlo »se ne boji Boga in se ne meni za ljudi«…

Hvala, Peter, za to močno pridigo! Ponovno me nagovarja, kako nam s papežem Frančiškom dajeta ob tem evangeliju enake poudarke:

»Odšli so tisti, ki so prišli, da bi kamnali ženo ali obtožili Jezusa glede Postave. Odšli so, nič drugega jih ni zanimalo. Jezus pa ostane. Ostane, ker je ostalo to, kar je dragoceno v njegovih očeh: tista žena, tista oseba. Zanj je pred grehom grešnik. Jaz, ti, vsak izmed nas, smo v Božjem srcu pred: pred napakami, pravili, sodbami ter pred svojimi padci. Prosimo za milost podobnega pogleda, kot ga ima Jezus, prosimo, da bi bilo naše življenje umeščeno v krščanski okvir, kjer pred grehom z ljubeznijo vidimo grešnika, pred napako tistega, ki jo je storil, osebo pred njeno zgodovino. 'Ostala sta samo onadva: usmiljenja potrebna in usmiljenje.' Za Jezusa žena, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju, ne predstavlja določenega člena Postave, ampak konkretno situacijo, v katero je potrebno vstopiti. Zato ostane tam z ženo, skoraj ves čas v tišini.« (Papež Frančišek)