Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p04 Kdor ravna po resnici, pride k luči

5 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 58 min 57 sec od tega
Pridružen: 10.01.2011

Bog je poslal svojega Sina, da bi svet odrešil

 

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: »Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor veruje, imel v njem večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.« Jn 3,14-21

 



Kdor ravna po resnici, pride k luči

Pogovor med judovskim prvakom Nikodemom in Jezusom v Janezovem evangeliju sledi očiščenju templja. Tako nam je lahko bolj razumljivo v kakšnem razpoloženju prihaja Nikodem k Jezusu. Gotovo je Jezusovo razgrajanje v templju dvignilo veliko prahu. Najbrž so govorili nekako tako: Saj ima prav. Res je, da se je ta trgovina preveč razpasla v templju, pa vendar, tako kot je naredil, nebi smel. To je nesramno in Bog zagotovo ni nesramen; to je nasilno in Bog ni nasilen; to je zelo ponižujoče za tiste, ki so prodajali in Bog ne ponižuje. Naš Bog je dober Bog in bi tega ne naredil. Torej tudi Jezus ne more biti božji sin.

Jezus je Nikodemu razložil, da so že v puščavi Izraelci podobne težave kot jih imajo sedaj z njim imeli s sprejemanjem Mojzesa in božjih znamenj, ki jih je delal. Da se jim je zdelo nemogoče, da bi Bog hotel, da se ljudstvo izčrpava in umira v puščavi. Zato jim je Bog poslal kače, ki so jih pikale. Za rešitev pa je moral postaviti bronasto kačo, jo povzdigniti na drog in kdor jo je pogledal, je bil rešen.

V čem je Nikodemova težava in kaj želi sporočiti Jezus? Da se je človek vedno vrtel okrog lastnih predstav in se tako zavrtel v krog lastne resnice, svojega prav in svojega ugodja. Resnica pa je vedo povzdignjena nad človeško modrost in samo, kdor jo vedno znova išče na drogu odrešenja, povzdignjeno nad človeško pamet, samo tisti se približuje luči in premaguje temo človeškega spoznanja.

Nemogoče je namreč, da bi prišli skupaj, če ima vsak svojo resnico. Le v luči ene in edine resnice je mogoče graditi pristne odnose in ustvarjati živo občestvo. A žal, tudi v Cerkvi, ni pogosto slišati, da bi se kdo skliceval na Evangelij, na Kristusa, ki je povzdignjen na križ. Če že, se sklicuje na Cerkev kot institucijo, na avtoriteto, na pravila ipd.

Jezus je visoko nad pravili in nad paragrafi, kajti Očetova volja presega vsako človeško logiko. Jezus sam prosti Očeta, naj gre kelih mimo, če je le mogoče, a Oče hoče, da umre na križu v rokah nasilnežev. Kdo lahko uzakoni tako kruto logiko? Nihče! Zato Jezus opozarja Nikodema, da se je potrebno vedno znova rojevati iz resnice, iz božjega duha. Kar je meseno, je meso in je omejeno. Le duh se vedno dviga nad vse omejitve.

Kako se dvigati nad logiko tega sveta, kako bolj vzljubiti luč, kakor temo?

  • Vedno in povsod mora biti merilo Evangelij. V luči Evangelija in Jezusovega delovanja moramo presojati vse. Mi sami nismo nič, Bog je vse in samo on je merilo dobrega.
  • Posloviti se moramo od predstav, da je Bog tisti, ki določenih stvari ne počne. Odpreti se njemu, pomeni: biti pripravljen z bičem očistiti tempelj; na prepovedan dan – soboto, delati dobro, nad čemer se bodo vsi zgražali; tvegati izgubo dobrega imena, ker ne bomo v primerni družbi – cestninarjev, prostitutk in javnih grešnikov …
  • Sprejeti, da je velika verjetnost, da ne bomo sprejemljivi za druge, če bomo zvesti božji logiki. Jezus je nazadnje izgubil skoraj vse prijatelje. Večina se je obrnila proti njemu. V odločilnih trenutkih se mu je v celoti postavila po robu prav shodnica iz katere je izhajal. Paradoks resnice.
  • Sprejeti, da pride vstajenje za velikim petkom, za umiranjem sebi, ne pred tem. Kdaj bo vstajenje, ne vemo, veliki petek pa moram sprejeti tisti dan, ko pride.


Kakor se sliši kruto, je naša needinost bodisi po družinah ali v Cerkvi sad neresnice. Jezus pravi: Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela. Prizadevajmo si, da se v tem postnem času bolj oklenemo edine resnice in prihajamo k resnični luči.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 36 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogúbil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.«

»Prizadevajmo si, da se v tem postnem času bolj oklenemo edine resnice in prihajamo k resnični luči.«

Četrta postna nedelja se imenuje tudi nedelja veselja. In ta resnica, ki jo je Jezus v evangeliju razodel Nikodemu, je res pravi razlog za veselje in tudi edini vir resničnega in trajnega veselja, ki nas kljub vsem preizkušnjam izpolnjuje od znotraj.

Ko smo se včeraj z vso Cerkvijo veselili pete obletnice izvolitve papeža Frančiška, me je zelo nagovorila tele misel vatikanskega državnega tajnika kardinala Petra Parolina: »Zdi se mi močno, da vsi pomembnejši dokumenti spominjajo na veselje – mislim na 'Veselje evangelija', 'Radost ljubezni', 'Laudato si'. Hvala, ki se rodi iz veselja v srcu, polnem radosti. Zato bi rekel, da je temeljna značilnost tega pontifikata prav veselje; veselje, ki se seveda ne rodi iz brezskrbnosti, ampak iz dejstva, da vemo, da nas Gospod ljubi.«

Kadar smo v zavesti ljubljenosti tako polni veselja, radi prihajamo k luči. Tema je dobrodošla samo takrat, kadar želimo nekaj skrivati – to je pa vedno združeno z muko.

Oče, hvala ti, da nas tako ljubiš, da nam pošiljaš svojega Sina – Resnico, ki je Luč na naši poti! Daj nam milost, da bi vselej z veseljem prihajali k tej Luči!

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 30 weeks 2 days od tega
Pridružen: 13.01.2011

Nagovorilo me je: "
Resnica pa je vedo povzdignjena nad človeško modrost
in samo, kdor jo vedno znova išče na drogu odrešenja, povzdignjeno nad človeško pamet, samo tisti se približuje luči in premaguje temo človeškega spoznanja."

V tem postnem času se poglabljam vase, v svoj napuh, iz katerega izhajajo vsi drugi grehi. Komaj ga "luščim" iz svojih ravnanj in dejanj, počutim se v temi, v kateri pa se vandarle tu in tam kaj nejasno zariše. Pri tem čutim tolažbo in olajšanje, kar mi je najpomembnejši znak. Saj z lastno modrostjo napuha ne morem odkrivat, temveč le v poglobljenem pregledu dejanj in njih posledic.

Hvala Bogu za zakrament sprave!

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 15 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

 "Da se je človek vedno vrtel okrog lastnih predstav in se tako zavrtel v krog lastne resnice, svojega prav in svojega ugodja. Resnica pa je vedo povzdignjena nad človeško modrost in samo, kdor jo vedno znova išče na drogu odrešenja, povzdignjeno nad človeško pamet, samo tisti se približuje luči in premaguje temo človeškega spoznanja."

Tako prikladno je verjeti, da imam v danem  trenutku prav jaz in se drugi moti. Tako je najlažje in mi ni potrebno ničesar storiti, vedno je drugi, ki mora spoznati "mojo" resnico in se ji pokoriti. Mi je pa zanimivo, da je Bog globoko v človeka zapisal hrepenenje po edini Resnici v kateri smo edino lahko skupaj. Četudi trmarim in iz lenobe vztrajam pri svojem, se počasi v meni izoblikuje zavest, da nimam prav in da je edino pošteno to priznati sebi in blinjemu. Kajti tudi če bi drugi sledil "moji" resnici, če bi mi nasedel in popustil, me to v globini ne pomiri in osreči. Srce se vedno bori za resnico in se le v njej lahko odpočije, meso pa bi vztrajalo v laži, ker je tako na videz lažje.

Prosim Boga, da bi se vedno znova zmogla rojevati iz Duha resnice.

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

V zadnjem času se veliko ukvarjam s tem koliko sem sprejemljiv v moji družbi, ki me obdaja vsak dan. Namreč, zadnje čase bi radi naše proizvodnje obrate dvignili na boljšo učinkovitost in tudi boljšo urejenost. To pomeni, da moram za doseganje le tega predpisati nova pravila, ki pa seveda zahtevajo dodatno delo, ki pa današnjemu svetu smrdi.
Srečujem se z velikom odporom v proozvodnji in veliko nasprotovanja, to pomeni, da bomoral vodja delavnice izvajati dodatna dela. Veliko je kritik in pritiskov, zato se moram sam veliko umirjati in določene stvari precej ignorirati, saj vseh pritiskom, če bi jih vzel nase ne bi zmogel nositi. Zato je zame tudi večkrat odrešitev tudi petek, da je vileknd pred mano in se lahko umaknem in odpočijem od odnovo, ki me spremljajo zadnje tedne. Jaz verjamem, da ko bodo prvaila kljub kritikam in godrnjanju s strani vodstva sprejata se bo zadeva čez čas polegla, a potem bodo spet prišli novi izzivi, s katerimi se bomo mogli spopadati. Tako se moram učiti, da vse kritike, ki so pomembne in bi narddile nek doprinos upoštevati, vse neumnosti zaradi tega, kjer je v ozadnju lenoba pa ignorirati in osebi povedati, da to ni prava smer.

 Gorazd Lapanja 

 

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 30 weeks 2 days od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kako z veseljem spremljam ta naša premišljevanja, pri tem pa se sama ukvarjam s svojim napuhom in, hvala Bogu, z vašo pomočjo, na pogovorih. Hvaležna sem vsem, tudi za vse težke trenutke.