Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p03 Jezusova priprava na veliko noč

11 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 10 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus očisti tempelj

(Mt 21,12–13; Mr 11,15–17; Lk 19,45–46)

13 Bližala se je judovska pasha in Jezus je šel v Jeruzalem. 14 V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. 15 In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, 16 prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« 17 Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva. 18 Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, ker takó delaš?« 19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« 20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« 21 On pa je govoril o templju svojega telesa. 22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.

 

Jezus pozna vsakega človeka

23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. 24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal 25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

 



Jezusova priprava na veliko noč

Današnji evangeljski odlomek začenja z mislijo, da je Jezus prišel v Jeruzalem v času priprav na pasho, tj. judovsko veliko noč. Potem pa govori o eni najbolj nenavadnih drž božjega sina. Zelo po moško, prav nič v rokavicah, se loti čiščenja templja. A njegova nenavadno živahna drža nam ponuja priložnost za razmislek, o naši pripravi na veliko noč. Izpostavili bi tri vidike, ki nam jih prinaša evangeljski odlomek.

  1. 1.      Ko je Jezus stopil v tempelj in videl, da nič ni na pravem mestu, je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize,  prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« 

Prvič sem opazil zanimivo razliko med držo do menjalcev, prodajalcev ovac in volov ter držo do prodajalcev golobov. V čem je razlika? Ne vem, če razumem prav, ampak Jezus je pri jezi, ki se je razvnela nad nesmislom, da je iz templja človek naredil tržnico, vseeno ohranil neverjetno nežnost in rahločutnost. V kletkah so bili golobi, ki se niso mogli nikamor umakniti. Če bi prevrnil tudi kletke, bi ti po krivici trpeli nasilje. Zato se za razliko od odnosa do drugih mešetarjev s prodajalci golobov dogovori, da kletke pospravijo. Prva misel je torej – pri vsej odločnosti, naj me v pripravi na veliko noč vodi vedno nežnost! Nežnost, da ne bi nikomur, niti sebi, delal krivica. Nikoli nasilje, nikoli brezčutnost. Odločnost pa vedno, da doseže nujen cilj – očistiti zla naše življenje, naša srca, našo družbo in Cerkev. Gre za jezo, ki je odraz odločnega zavzemanja za dobro bližnjega in Boga. Tu smo pri drugem pojmu, ki nas lahko vodi v postnem času, o tem pravijo odlomek:

  1. 2.      Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: Gorečnost za tvojo hišo me použiva.
  2. Učenci so videli v tej drži gorečnost, vnemo ali strast za božjo hišo. Jezusovim učencem je bilo razumljivo, za kaj gre. Šlo je za zavzet odnos do Nebeškega očeta in če pogledamo nekoliko globlje, je šlo tudi za njegovo ljubezen do bližnjega. Jezus ni mogel ostati hladen, ko so Judje žalili Očeta s sebično držo in osebnimi interesi. Tempelj je postal predmet koristi ozke skupine ljudi, prostor izkoriščanja že tako obubožanega ljudstva, ki poleg tega – da je moralo dajati previsoke dajatve v svetišču niso mogli najti ne miru, ne božje bližine, ne božje topline. Vse je bila ista korist, moč in denar – kakor v civilni družbi. Jezusu je bilo to nedopustno in se ni menil za posledice, ki jih bo prineslo njegovo ravnanja njemu samemu. Bog Oče je zanj vedno na prvem mestu, ta pa vedno deluje v korist človeka. Kar daje Bogu, je dar za človeka, še več, prav ljubezen do Očeta, ki ga neskončno ljubi in se ga veseli, ta ga žene k zavzetemu, gorečemu, lahko bi rekli strastnemu odnosu do bližnjega. Pa smo pri tretjem sporočilu današnjega odlomka.
  1.  

  2. 3.      V odlomku beremo: Jezus sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

Ni ga preslepilo ugajanje množice ali posameznikov, prepoznal je hinavščino in isto korist, ki ga pokvarila tako prodajalce v templju kot ljudstvo, ki je prihajalo na praznik. Zunanje praznovanje velike noči je za Jezusa prazna tradicija, če ni povezano z globokim pogledom v človeško dušo, v dušo bližnjega. Zanj je praznovanje vedno praznovanje Izraelskega ljudstva, praznovanje občestva, v katerem je vsak neskončno dragocen. Zunanjemu praznovanju dodaja razsežnost globokega duhovnega pogleda. Kot dober pastir, je še posebej pozoren do najbolj ubogih, najbolj ranjenih in odrinjenih na rob. Ves čas se zavzeto ozira v globino posameznika. Tako združuje zunanje in notranje.

Odločnost in nežnost, gorečnost za Boga in bližnjega, zunanje praznovanje in globok pogled v notranji svet so tri dvojice, ki nas lahko vodijo v lepšo pripravo na veliko noč. Nobena odločnost, ne sme uničevati nežnosti do krhkega sveta v nas in okrog nas. Ne smemo biti mlačni ob zlu, ki se širi, gorečnost nas mora razjedati v prizadevanju za dobro, za Boga in človeka. Ne bo pravega praznovanja, če ne bomo gledali v globino nas samih in naših odnosov s svojimi bližnjimi. 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 12 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Sprašujem se kako sam odreagiram, ko stvari niso na mestu. Priznam, da se tukaj precej neuravnotežen (se mi zdi, da je moja reakcija odvisna od dneva). Večkrat se sprašujem, kako v momentih, ko mi stvari niso všeč ali i gre kaj naživce peljati neko zdravo držo, ki pa jo še nesem dosegel. To govorim predvsem do vzgoje mojih otrok, ker priznam, da me včasih potegne lenoba in ne odreagiram na pravi očetovski način in vzamem lažjo pot, da ne bi bilo preveč naporno. Včasih pa se mi zdi, da bi rad vse porihtal in preveč težim in norim, če me ne upogajo. Rad bi po takih trenutkih postavil neko vojaško držo, ki pa me včasih dosti utrudi.

 Gorazd Lapanja 

 

Barbara
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 6 days od tega
Pridružen: 11.01.2011

Prva misel je torej – pri vsej odločnosti, naj me v pripravi na veliko noč vodi vedno nežnost! Nežnost, da ne bi nikomur, niti sebi, delal krivica. Nikoli nasilje, nikoli brezčutnost. Odločnost pa vedno, da doseže nujen cilj – očistiti zla naše življenje, naša srca, našo družbo in Cerkev. Gre za jezo, ki je odraz odločnega zavzemanja za dobro bližnjega in Boga.

Ta misel me nagovori. Ko gre vse narobe, ne vidim in ne čutim nežnosti ne do sebe ne do bližnjega. Že od doma mi ostaja jeza, bes... močan občutek, da si slab, ničvreden. Potem tudi sama tako odreagiram.

Gospod, pomagaj mi prosim, da bi zmogla bit nežna in sočutna do sebe in do bližnjega, hkrati odločna v boju za dobro.

Gregor
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 4 days od tega
Pridružen: 09.03.2011

Mene pa najbolj nagovori zadnji stavek "Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku."
Se mi zdi, da se prevečkrat zadovoljim samo s prvim delom stavka, da se sočloveku ne zaupam, čeprav še zdaleč ne morem vedeti, kaj je v njem in bi zaradi tega lahko upravičeval Jezusovo držo. In tako v meni ostajajo jeza, žalost, nemir, brezbrižnost, preračunljivost, lenoba, ...., ki potem tako lai drugače, predvsem pa nenadzorovano, privrejo na dan ob nepravem času.
Gospod, pomagaj mi, da bi se znal sprejemati tudi v slabih trenutkih, vendar se spodbujati k dobremu. Prav tako naj se ne bi oziral na to, kar je slabega v drugem človeku, temveč ga spodujal k dobremu.

Janja Z.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 18.03.2014

Prva misel je torej – pri vsej odločnosti, naj me v pripravi na veliko noč vodi vedno nežnost! Nežnost, da ne bi nikomur, niti sebi, delal krivica. Nikoli nasilje, nikoli brezčutnost. Odločnost pa vedno, da doseže nujen cilj – očistiti zla naše življenje, naša srca, našo družbo in Cerkev.


Tudi mene nagovarja ta misel. Vedno znova zarotiram okrog tega, da ali sem 100%, ali pa nisem nič. Ali je z mano "vse prav", ali pa vse narobe. On - Off. Zmeraj znova zgrešim pravo pot in pravi odnos do sebe in posledično do drugih. In potem je življenje res prava muka: lepo ni več lepo, slabo pa po drugi strani tudi ne tako slabo, da bi se hotela borit proti njemu. To je ta moja mlačnost in prezir do sebe in drugih, ki želijo več od življenja in odnosov.


Gospod, prosim Te, da ne bi uničevala lepega, in daj mi moči, da bi se borila proti zlu, ki je zažrto v meni.

Martina
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 weeks 3 days od tega
Pridružen: 08.03.2011

V teh dneh razmišljam o Jezusovem križanj  in o porušenje starega templja. Tudi sama moram vedno znova preko križa, da lahko porušim tisto, kar je staro, slabo, kar je brez pomena. Če se z Jezusovim vstajenjem začenja novo življenje, se moram tudi sama potrudit, da preko križa postajam bolj goreča prićevalka njegove neizmerne ljubezni.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 6 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Mene je že v nedeljo ta pridiga, lahko bi rekla, presenetila. Zanimivo mi je to, kako Peter, vedno najdeš en vidik, ki ga jaz ne bi nikoli videla. Ko si v nedeljo tako slikovito povedal, kako si je Jezus spletel bič in razgnal vse prodajalce in menjalce ... ob majhnih golobčkih, pa se je ustavil in lastnike pozval, naj jih odnesejo ven - z vso nežnostjo in ljubeznijo do teh malih živalic.

To mi ostaja - biti odločen a nežen hkrati.
Zadnje čase v molitvi vedno prosim Boga, da bi znala bit odločna, a da drugega ne bi pohodila in da v odločnosti ne bi kopirala odzivov drugih, ampak našla odločnost in nežnost v sebi in bila to kar sem in to, kar Bog od mene pričakuje v danem trenutku. Da bi se borila za to, kar je dobro, za to, kar je Bog položil vame.


"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Eva Olivo
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 3 days od tega
Pridružen: 10.01.2018


Učenci so videli v tej drži gorečnost, vnemo ali strast za božjo hišo. Jezusovim učencem je bilo razumljivo, za kaj gre. Šlo je za zavzet odnos do Nebeškega očeta in če pogledamo nekoliko globlje, je šlo tudi za njegovo ljubezen do bližnjega. Jezus ni mogel ostati hladen, ko so Judje žalili Očeta s sebično držo in osebnimi interesi. Tempelj je postal predmet koristi ozke skupine ljudi, prostor izkoriščanja že tako obubožanega ljudstva, ki poleg tega – da je moralo dajati previsoke dajatve v svetišču niso mogli najti ne miru, ne božje bližine, ne božje topline. Vse je bila ista korist, moč in denar – kakor v civilni družbi.


 Nagovarja me, ko Peter praviš, kako je Jezus vedno ljubeč, kako vidi ubogega, človeka v stiski, ki še v templju ne more najti božje topline. Po tvojem opisu si prav predstavljam, kako mu postane hudo in ga razjezi. Ve, kaj vsi ubogi zamujajo zaradi sebičnosti ljudi. Ve, kakšen izvir veselja in življenja bi lahko tam našli. Tudi jaz si želim, da bi lahko počivala v Jezusovem naročju, kljub vsem svojim napakam. Prav tega te prosim, Gospod, da bi se odpovedala napuhu, postala majhna in počivala v tvojem naročju.   

Tamara Kobal
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

"Nobena odločnost, ne sme uničevati nežnosti do krhkega sveta v nas in okrog nas. Ne smemo biti mlačni ob zlu, ki se širi, gorečnost nas mora razjedati v prizadevanju za dobro, za Boga in človeka."

 

Pogosto sem v prepoznavanju slabega v sebi ali pri svojih bližnjih mlačna, oz. se slepim, da ni tako hudo, ker je resnica pretežka ali pa reagiram z jezo, grobo. Gospod, pomagaj mi, da bi se učila gorečnosti, odločnosti v prizadevanju za dobro, ki ne bi uničevala nežnosti v meni in mojih bližnjih. 

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 5 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Tudi mene se od evangelija dotakne to, da je Jezus nežen do tistih, ki se ne morejo braniti, ali bi ob izbruhu njegove jeze bili tako ali drugače »ranjeni«. Zelo se najdem v njegovem izbruhu do menjalcev, ko razbiva in prebrača mize. Tudi jaz tako norim, ko se mi napolni mera…včasih tudi kaj zleti po zraku. Čutim pa, da je v meni tista želja po tem, da bi znala drugače povedati, se ob tem občutku nemoči, ko z drugim ne moreš priti skupaj, umiriti in ga nositi. Kljub vsemu biti nežna. Tako pa je moja odločnost  sinonim za grobost ali še kaj hušga.

Gospod, pomagaj mi spreminjati svojo grobost v pravo mero odločnosti in nežnosti.

Patrik Markič
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 4 days od tega
Pridružen: 25.10.2017

Meni je zanimiva ta ugotovitev, da Jezus ne razbije tudi kletk, ker ve, da golobi si ne morejo pomagati sami. Jaz bi verjetno v navalu taiste jeze, s katero je On začel - če bi se znašel na njegovem mestu - šel do konca in razbil še boge golobe, saj potem bi mi bilo žal, a ko se je tako težko ustaviti, ko te nekaj zgrabi za prou. Meni je sicer bil ta odlomek vedno všeč, ker sem se tu vedno našel. Pri razvijanju vidika odločnost - nežnost pa mi je v veliko pomoč vzgoja Julije, ker vem, da se ne sme ponoviti, kar sem jaz doživljal, batine po krivici. Kolikokrat mi praktično utrže ko ne uboga, a zmorem pri tem biti najprej odločen in potem tudi nežen. Da tudi ko naredi kaj narobe, ko dobi čez rit, ko se stvar poleže, se z njo pogovorim, se opraviči in jo stisnem, da ji pokažem da tudi ko naredi kaj narobe, je še vedno vredna in jo imam še vedno rad; pri meni je drugi del zmanjkal in to povzroča težave.

Gospoda prosim, da bi zmogel najprej vztrajati pri vidiku odločnost - nežnost, saj bom le tako našel pravi način za odnos do Boga in bližnjega in bo praznovanje Velike noči imelo pravi izgled in okus.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 10 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Tudi mene zelo nagovarjajo te tri dvojice: »Odločnost in nežnost, gorečnost za Boga in bližnjega, zunanje praznovanje in globok pogled v notranji svet

Ob Jezusovem odločnem, a nežnem odnosu do prodajalcev golobov pa sem pred leti, ko sem tudi sama postala pozorna na to razliko, pomislila, da se je Jezus ob kletkah z grlicami ali golobčki gotovo spomnil na svoje darovanje v templju. Dve grlici ali dva golobčka sta bila odkupna cena za prvorojenca. Jezusa sta Marija in Jožef odkupila za to ceno. V teh nedolžnih stvarcah, ki vklenjene čakajo na žrtvovanje, Jezus vidi sebe. Zdaj, ko se sam pripravlja na darovanje, je ta Mojzesova zapoved v postavi dopolnjena in presežena – ni več potrebna. Odslej je Jezus sam cena za našo odkupitev. S svojo daritvijo postane odkupna cena, ne samo za prvorojence, ampak za vse Božje otroke…