Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p02 Učenci so videli Boga

10 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 45 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusova spremenitev

 

Tisti čas je Jezus vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro môlit. Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spreménil in njegova oblačila so belo sijala. In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem odhôdu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. Petra in druga dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in oba moža, ki sta stala ob njem. In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte! « In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. Lk 9,28-36

 

 

Učenci so videli Boga

Postni čas smo začeli z evangelijem o Jezusovih skušnjavah. Razmišljali smo, da nam kot vodilo skozi ta čas lahko služijo Jezusovi odgovori satanu. Spomnimo se jih še enkrat:

  • Človek naj ne živi samo od kruha.
  • Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!
  • Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!

Ti odgovori nas vabijo, da se v postnem času še bolj živo zavemo, da brez Boga ne moremo narediti nič dobrega. On je tisti, ki nam daje pravo smer v življenje, pravo ravnotežje med našim prizadevanji za dobro in sprejemanjem svoje nemoči ter priznavanjem, da je Bog nad vsem.

Danes smo slišali, kako se je Jezus na gori spremenjenja dal videti učencem kakor Bog. To me je spomnilo na Jezusov šesti blagor, ki pravi: Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Zakaj bi bilo pomembno biti sposoben videti Boga? Če pomislimo na postni čas, v katerega smo vstopili in na evangelij prve nedelje, lahko razumemo, da je pravzapravnaš resničen post odvisen od tega, kako resno bomo vzeli Boga. Če je Bog le 'ne bodi ga treba' se ne bomo trudili notranje se spreminjati in spreobračati. Potem smo sami sebi zadosti. Če pa je Bog ljubeči oče, ki nam, kakor izgubljenim sinovom in hčeram daje vse, da bi našli življenje in nas čaka na pragu, ko se izgubljamo, potem bomo zaradi Njega v življenju tudi kaj spremenili.

Tako je najbrž Jezus hotel, da bi izbrani učenci videli njega v vsej lepoti, da bi lažje stopili na strmo pot spremenjenja. Videli so Boga in verovali. Videli so in vztrajali. Videli so in se spreminjali. Očitno so bili toliko čisti v srcu, da so ga lahko videli. Kaj pa mi? Če hočemo videti Boga, moramo imeti čisto srce! Kaj to pomeni? Pretekli petek je na to temo začel prvo postno pridigo v kapeli Redemtoris Mater papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa. Spregovoril je o čistosti srca (Prva postna pridiga: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Takole pravi: Glede čistosti srca Evangelij vztraja pri dveh posebnih področjih, to je iskrenost namenov in čistost obnašanja. Nasprotje čistosti namenov je hinavščina, čistosti obnašanja pa zloraba spolnosti.Na moralnem področju se z besedo 'čistost' običajno označuje določeno obnašanje na področju spolnosti, v katerega je vtisnjeno spoštovanje Stvarnikove volje in spolnosti pripadajoči namen. Ne moremo drugače vstopiti v stik z Bogom, ki je duh, kakor s svojim duhom. Toda nered, oziroma še slabše iztirjenost na tem področju, zatemni razumBog je luč in takšna oseba »sovraži luč«.

Greh nečistosti ne da videti Božjega obličja, ali če ga že, ga čisto iznakazi. Ne kaže ga kot prijatelja, zaveznika in očeta, ampak kot nasprotnika in sovražnika. Mesen človek je poln poželenj, želi si blaga drugih, žene drugih. V takem stanju je zanj Bog tisti, ki mu zapira pot njegovim zlim željam, s tistim odločnim »Ti moraš!«, »Ti ne smeš!« Greh namreč prebudi v srcu človeka to tiho zamero proti Bogu do takšne mere, da če bi bilo odvisno od njega, bi hotel, da Bog ne bi več obstajal.

Čistost srca je torej čistost pogleda na spolnost in čistost v prizadevanjih, da bi jo uresničevali po božjem načrtu. Čistost srca pa je tudi čistost namena, to je v prakticiranju čistosti oziroma iskrenosti namenov nasprotni nečednosti hinavščine. Cantalamessa se v svojem nagovoru čudi, kako je greh hinavščine, ki ga je Jezus v evangelijih najbolj razgaljal, tako malo prisoten v naših rednih spraševanjih vesti. Ker ni našel v nobenem od njih vprašanja: »Sem bil hinavski?«, ga je sam dodal zase in pravi, da je redkokdaj šel na naslednje vprašanje »nepoškodovan«.

Največji greh hinavščine je v tem, da človek skriva hinavščino pred sabo in pred drugimi. Človek, kot je napisal Paskal, ima dve življenji. Eno je tisto resnično življenje, drugo pa je tisto namišljeno, ki živi v mnenju o sebi ali drugih. Brez počitka delamo na tem, da bi olepšali in ohranili tisto namišljeno in pri tem zanemarjamo tisto resnično.

Mogoče je današnji evangelij postavljen na drugo postno nedeljo, skoraj na začetek posta prav zato, da bi se odpravili na goro spremenjenja, da bi prišli do čistega srca, ki pomeni čistost pogledov in obnašanja ter čistost namenov. Ustavimo se ob tem, ali nas naš pogled na spolnost, naše doživljanje, približuje Boga kot dobrega očeta, ali postaja prav v luči našega pogleda Bog naš sovražnik. Ustavimo se tudi ob čistosti naših namenov. Ali smo sami sebi in drugemu resnično to, kar smo, ali se pretvarjamo? Hinavščina uničuje naše medsebojne odnose in nas oddaljuje od Boga.

Čisto srce je pot do prave podobe o Bogu. Prava podoba Boga pa je temelj prenovljenih odnosov med nami. Odpravimo se na goro spremenjenja.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 min 46 sec od tega
Pridružen: 10.01.2011
Mene je zadela tale misel, ki sem jo tudi že okusila na svoji koži:
Greh namreč prebudi v srcu človeka to tiho zamero proti Bogu do takšne mere, da če bi bilo odvisno od njega, bi hotel, da Bog ne bi več obstajal.
 
Poznam to temno obdobje v svojem življenju grozo, ko si želiš, da tudi sam ne bi nikoli obstajal. Ti sam in svet, ki te obdaja, postane neskončno zadušljiv, nevzdržen, sovražen. Ne moreš dihat! Po eni strani te žene ena sama misel na spolnost in užitek, po drugi strani to preziraš in se nad tem zgražaš. Ker hočeš doseči svoje, postaneš hinavec. 
Tudi sama se še vedno borim s hinavščino  v smislu - povedati kar si mislim in kar čutim. Zdi se mi, da me bo konec, ko moram pvedati, da stvari drugače doživljam ali o čem drugače mislim. A vedno, ko se skrijem in ne tvegam, se v meni zbudi jeza do sebe, polasti se me malodušje, prezir in vedno, ko tvegam in se izpostavim, je kljub teži lepo - z drugim sem bolj povezana in bolj pri sebi - ne znam povedat - več sebe dobim nazaj.
 
Ko greh definiraš, poimenuješ in se odločiš za ljubezen, ti ta odločitev daje svobodo, odpira prostor za drugega, prinaša mir, sprejetost, veselje. 
Povabilo, ki ga je Peter napisal, me spodbuja, da se vztrajno ustavim ob tem, ali mi moj pogled na spolnost približuje Boga kot dobrega očeta, ali zaradi greha postaja moj sovražnik. 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 36 weeks 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

V pridigi me je najprej nagovorilo to, da moramo imeti čisto srce, da bomo lahko videli Boga. Ja, jaz bi ga rada videla! :) Želim si nekaj tako lepega, da bi nas potegnilo naprej, da nobena ovira ne bi bila prehuda, da bi se res želeli spreminjati. Potem sem se ustavila ob spolnosti. Spomnila sem se na to, ko mi je Peter enkrat rekel, da če misliš samo na klobaso in svoj trebuh, pač tudi na drugih področjih ne moreš od tu naprej. No, žal veliko mislim na svoj trebuh :( Ko mi je težko, bi požrla vse živo, ravno tako bi iskala bližino itd. Zdržati z bolečino in namesto nase misliti na drugega, ga iskati, imeti rad ... ostaja moja težka naloga.q3

Vesna Š.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 38 weeks 3 hours od tega
Pridružen: 09.05.2014
Tokratni evangelij in pridiga me spominjata na n08 Iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta, in najbolj me nagovori spodbuda "Čisto srce je pot do prave podobe o Bogu. Prava podoba Boga pa je temelj prenovljenih odnosov med nami. Odpravimo se na goro spremenjenja." Moram v tem vztrajat naprej, da sem v dialogu najprej s sabo in razmišljam, si priznavam kje sem in molit za to, da bom lahko te misli svobodno delila tudi z drugim. Vidim koliko napora in truda moram vložit da stvari delim že z Blažem, ki mi je najbljižji in si priznat kako na začetku te poti sem.
 
Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 15 min 8 sec od tega
Pridružen: 01.11.2011

Čistost srca oz. namenov me zelo spremlja. Dve stvari se mi v odnosu do tega dogajajo:
1. Hočem imeti čiste čiste namene in ko zablodim hočem povedati kaj je in kaj ni in biti v odnosu a se vedno zato pripravljam kot "bolani srat", se psihiram in težko rečem. Vmes se mi še prikrade, da si rečem saj nisi tako mislila in bi se tolažila samo sebe in ko začutim tolažbo me ponavadi iz tega začaranega kroga reši, ko si rečem Tjaša kaj je resnica. Potem padejo ponavadi vse zavese dol in je vse jasno na pladnju kaj je in kaj ni.
2. Ista ta želja po čistih namenih in da bi bila iskrena, ko postanem že nasilna do same sebe in se skozi v sebi marcvarim in si govorim zakaj si to tako in tako rekla, zakaj si to in to pozabla reči, kaj si imela v ozadju, zakaj si za to in to rabla toliko časa za rečt ... In ko potem spregovorim z drugim in drugi reče npr. je v redu, saj ni nič narobe, sva bili/bila istih misli... Me vedno potem spremlja zakaj moram samo sebe tako dušit.

Petra
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 36 weeks 5 days od tega
Pridružen: 07.02.2011

Najbolj me nagovarja vprašanje: ali nas naš pogled na spolnost, naše doživljanje, približuje Boga kot dobrega očeta, ali postaja prav v luči našega pogleda Bog naš sovražnik? 

Ko se ustavljam ob svojem pogledu in doživljanju spolnosti, zelo hitro Bog ali drug postaja moj sovražnik, v kolikor zahinavim in si iskreno ne priznam, kaj si želim. Dovolj je, da si ne priznam, da si bližine in nežnosti želim, da me najprej spravi v slabo voljo in hitro za tem v odrezavost ali užaljenost pa drugi pri tem nima prav nič.

Gospod, pomagaj mi, da me ne bo strah priznavati si svoje želje, da bo moje srce postajalo vedno bolj čisto. 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 weeks 6 days od tega
Pridružen: 10.01.2012
Ob pridigi razmišljam, kako blizu sta si čistost pogledov in obnašanja ter čistost namenov. Trenutno sem svojo spolnost "nekam pospravila", saj lahko v miru živim tudi brez nje ;). Vem, da je moje doživljanje spolnosti, živost na tem področju, zelo povezana s tem, koliko sem živa nasploh. In koliko sem živa je odvisno od tega, koliko se potrudim. Če se angažiram in sem živa, pride poleg bolečina in v meni se prebudijo tudi strasti, ki jih je potem potrebno urejati. Če skrbim, da bo vse v redu, potem vse pospravim v škatlice in ni ne živosti, ne strasti. Potem tudi v odnose ne vstopam scela.
 
Urska Cuk
Stran je dosegljiva
Zadnjič prijavljen: 5 min 13 sec od tega
Pridružen: 18.08.2013
Vse v povezavi s spolnostjo bi najraje z lažjo pospravila v predalcke, si rekla, da je to itak nekaj, kar ni zame, da je umazana, da meni ne predstavlja večjega problema, razen v "redkih" trenutkih, ko svoje strasti jasno čutim in me hoče raznest.
 
Dobro vem, da to ni res. Najprej sem se ustavila ob izsiljevalski prošnji Bogu, ki mi je prišla enkrat na misel in sicer, da bi mi poslal nekoga, ki bi bil moj. Zapomnila sem si jo, ker je misel na to, da se zgodi, mamljiva. Ko sem pogledala globlje, sem videla zgrešenost.
Rada bi iztržila nekaj zase, imela bi nekoga, ki bi me potrjeval in bila bi "na konju". V tem je moj zgrešen pogled na spolnost. Posedovanje, iskanje užitka in potrditve. S tem pošiljam Boga, ki mi daje dostojanstvo, lepoto, ceno, me je ustvaril za veselje in ljubezen, na Mars. Tu pa vidim problem in si želim drugače in tudi drugačnih odnosov. 
(Vedno znova tudi pridem do istega problema, ki mi ga je Peter izpostavil na prvem srečanju in mi je tam najtežje vztrajat - v sprejemanju sebe in realnosti, takšne, kot je, v tem, da se Bog nikoli ne moti in vse dela dobro.)
 
Rešitev je res v tem, da se spravljam v red (na zunaj, znotraj, povsod). V neredu res ni prostora za Boga, za nikogar, še zame ne. Vse je prazno, če je okrog mene in v meni anarhija, jaz pa se obračam, kamor pihne ter se za nič in nikogar ne angažiram. 
 
Ko je red, se vse postavlja in dobiva smisel - odnosi, delo, spolnost. V meni je mir in prostor za vse. Vem, da je reda, čeprav se trudim vzpostavljat in sem hvaležna za vse spodbude. Ob tem prosim Boga za vztrajnost v odločitvah, saj vidim, kako s svojim omahovanjem in željami, da bi prišla do svojega, rušim in povzročam bolečino.
GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 37 weeks 4 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

Mene skozi ta postni čas nagovarja, dejanje kako naj si najprej čustveno sledim. Ponovno se nekaj ukvarjam s svojimi čutenji in sam opažam manjši korak spremenjena v sebi in tudi v odnosu do moje žene. Je težko, vendar bolj prijetno, ko si drug drugemu lahko veliko podeljiva. Trenutno čutim neko lepo povezanost z ženo in družino, predvsem to občutim, ko sem službeno odsoten tudi več dni, saj smo kljub temu lahko povezani in skrbimo drug za drugega. Službene poti se mi vedno bolj kopičijo in je še tako pomembno, da gradiva z ženo lep odnos, ki ga lahko občuti tudi cela družina. Seveda so tudi padci in odklopi pa se je potrebno brcati naprej. Vidim, da Bog lahko deluje, če mu le zaupam in delam, kar je prav.

 Gorazd Lapanja 

 

Janja Z.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 37 weeks 2 days od tega
Pridružen: 18.03.2014
Ta pridiga mi daje zelo misliti, glede obojega: pogleda na spolnost in čistosti namenov.

Glede spolnosti vidim, da vedno nekje pride na plano, tudi v najbolj vsakdanjih stvareh, pogovorih. Naj vse še tako dobro skrivam sama pred sabo in si ne priznam realnega stanja, bo usekalo ven, ko bo najmanj treba. Skušam si sledit in priznavat, da bi v resnici ves čas "nekaj rada", tudi če tega ne čutim vedno. Tako vidim upanje, da bližnji in Bog zame (p)ostaja prijatelj in ne grožnja. Sicer pa se zgodi ravno to: Greh namreč prebudi v srcu človeka to tiho zamero proti Bogu do takšne mere, da če bi bilo odvisno od njega, bi hotel, da Bog ne bi več obstajal.


Glede čistosti namenov se tudi zelo najdem. Vedno iščem varnost in najbolj varno je, če si mislim tako kot večina oz. tako kot tisti, "ki mislijo prav". Ali pa še rajši si "nič ne mislim", da potem tudi reševati ni treba. To me duši in me vodi v nemir, skrivanje... Tu moram še veliko narediti.

Janja
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 32 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Pretekli teden smo v naši skupnosti imeli duhovne vaje. Peter nas je vseh osem dni v svojih razmišljanjih vodil v globino in lepoto osmerih blagrov. Ker so istočasno kot me, bili blizu Rima v duhovnih vajah tudi papež Frančišek in člani Vatikanske kurije, mi je bilo še toliko lepše ob dejstvu, da je papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa v svoji prvi postni pridigi razmišljal prav ob blagru čistim v srcu…

Hvala, Peter, za to lepo pridigo, ki je zame kot nadaljevanje duhovnih vaj. Vsa me nagovarja, posebej pa bi se ustavila ob misli p. Raniera: »nered, oziroma še slabše iztirjenost na področju spolnosti, zatemni razumBog je luč in takšna oseba 'sovraži luč'. Greh nečistosti ne da videti Božjega obličja, ali če ga že, ga čisto iznakazi. Ne kaže ga kot prijatelja, zaveznika in Očeta, ampak kot nasprotnika in sovražnika.«

Ob tem sem se spomnila misli iz lanskih duhovnih vaj: »Čistosti ne ohranjamo, čisti postajamo! In to ne po lagodni poti, ampak preko mnogih preizkušenj, tudi padcev in preko mnogih solza.«

Dva lika mi živo stopata pred oči.

Prva je bivša prostitutka, ki je v »Comunitá in dialogo« v Triviglianu prehodila svojo pot spreobrnjenja. Tam sem jo prvič srečala. Ostal mi je v spominu njen sijoč obraz in čist pogled. Po nekaj letih sva se ponovno srečali v Odesi v Ukrajini, ko je prišla »postavljati na noge« skupnost za dekleta s podobno zasvojenostjo, kot je bila nekoč njena. V pomoči njim na poti osvobajanja je odkrila svojo poklicanost in izpolnjenost.

Druga je (zdaj že bivša) redovnica, ki se je vpisala na študij ob delu. Počasi se je vedno bolj izmikala delu z izgovorom, da potrebuje več časa za študij. Žal tega »več časa« ni porabila za študij, ampak za hranjenje s pornografijo preko interneta - do te mere, da se ji je, kot pravi p. Raniero, dobesedno zatemnil razum. Ob njeni obsedenosti s spolnostjo sem dobila večkrat grozljiv občutek, kot da gledam hudobca v redovni obleki… Od takrat v meni vsak dan in večkrat na dan odmeva prošnja: Čisto srce, o Bog, mi ustvari in vrni mi veselje nad Tvojim odrešenjem!

Tudi moj pogled in moj namen nikoli nista povsem čista. Zavedam se svoje grešnosti, zelo pa prosim Jezusa, naj me varuje vsake pokvarjenosti, izprijenosti, hinavščine, perverznosti!