Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

p01 Duhovni pogovor

6 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 55 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Hudič skuša Jezusa

Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa. Lk 4,1-13

 


 

Duhovni pogovor

Odlomek, ki smo ga prebrali govori o Jezusovih skušnjavah, ki so se dogajale na koncu Jezusovega posta. Vprašal sem se, zakaj nam ga Cerkev ponuja za sam začetek postnega časa? Najbrž ne brez razloga. Ko je Jezus vstopal svoj postni čas, je dobro vedel, v kaj se spušča. Vedel je, da se bo srečal z delovanjem hudega duha, saj se posti prav zato, da bi se usposobil za spopad z njim. Gotovo je tudi vedel, kako se bo z njim spoprijel.

Ali je tudi nam tako jasno, kaj prinaša postni čas? Pa ne le postni čas. Vsako prizadevanje za dobro prej ali slej naleti na hudičevo upiranje in skušnjave. Zato se mi zdi dobro, da si v začetku postnega časa zastavimo nekaj vprašanj. Najprej ali sploh verjamemo, da hudič obstaja. Živimo namreč v času, ki izvrstno prilagaja vse norme in je v središče življenja in sveta uspel postaviti samega sebe. Ali v takem svetu sploh še priznavamo Boga in hudiča? Ali je Bog merilo za vse, ali smo mogoče mi sami merilo sebi in svetu?

Vsekakor je za tiste, ki verujemo, da je Kristus Bog, logičen obstoj Boga in hudega duha. Glede hudiča se žal marsikomu zalomi, a se danes v to razmišljanje ne bom spuščal. Prepričan sem, da je Jezus prišel na svet, da premaga satana in pokaže človeku greh ter zdravilo zanj. Če ne verjamemo, da hudič obstaja, potem jemljemo Bogu temeljno poslanstvo – spopad s hudim duhom in vzgoja človeka za boj proti njegovemu delovanju.

Torej, hudi duh je, kakor je tudi Bog, le da je hudi duh le ustvarjeno bitje, Bog pa je stvarnik. Sedaj pa se vrnimo k evangeliju. O kakšnem delovanju hudega duha govori današnji evangelij o rednem ali izrednem? Na prvi pogled so Jezusove skušnjave prav teatralne. Brez težav si v tem primeru predstavljamo hudičevo delovanje kot izredno, ki ga poznamo pri nekaterih svetnikih. Patra Pija je hudič pogosto mučil in skušal na izreden način, ga strašil in mu skušal streti voljo, vzeti vero v absolutno Božjo moč. Podobno je skušal arškega župnika Janeza Vianeja, mu razbijal po stanovanju, renčal in prevračal pohištvo, mu zakuril posteljo ipd. A če pogledamo od blizu, evangelist Luka govori le o skušnjavah. S tem ne nakazuje na izredno delovanje, ampak na zelo vsakdanje delovanje hudega duha. Opis skušnjav je zelo otipljiv: Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh. Da postane ta skušnjava otipljiva, se hudiču ni potrebno posebej truditi. Čisto telesna potreba človeka sili v to, da bi našel potešitev. Naslednji dve skušnjavi govorita, da je hudi duh Jezusa odvedel na goro in na tempelj, to bi bilo lahko nekaj izrednega. A tudi glede teh skušnjav ni potreben poseben napor, da se zarišejo v naših glavah. Ni se nam potrebno povzpeti na goro ali na streho templja, da bi si mogli domišljati, kako bi bilo, če bi bilo vse naše in po naše …

Kakorkoli že, skušnjave so nekaj običajnega in ob današnjem evangeljskem odlomku se je dobro vprašati, kako se s skušnjavami spopadamo mi in kako Jezus. Čeprav gre za dialog s hudim duhom, lahko rečemo, da gre za pogovor, iz katerega lahko razberemo nekaj preprostih navodil za naše duhovne pogovore s samim seboj, kjer se spopadata hudi duh in Sveti Duh. Trije Jezusovi odgovori povzamejo vso potrebno modrost za soočanje s skušnjavami v nas in v naših odnosih. Poglejmo jih:

  • Človek naj ne živi samo od kruha.
  • Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!
  • Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!


Človek naj ne živi samo od kruha.
Telesne dobrine naj bi nikoli ne izpodrinile duhovnih. Bodisi v bolezni, lakoti, bolečini, naporu vedno naj ne izgubimo izpred oči Boga in njegovega delovanja. Ali se vprašaš vedno: Ali je pri tvojem delu prostor za Boga? Ne samo kruh, tudi duhovna hrana. Ali je Bog vedno in povsod vključen: v vsak odnos, vsako delo, vsak pogovor? Človek naj ne živi samo od kruha!

Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!Ko gre za vprašanje, komu služiti, ne smemo dopuščati nobene dileme. Samo Bog, ne mi, ne bližnji, ne kaki drugi interesi. Kristjan naj z vsem, kar je in kar dela, služi samo Bogu! Vse naj bo v službi Bogu. Pa res častiš s svojo držo, s svojim delom le Njega?

Zadnji odgovor je čudovito dopolnilo prvega. Pri prvem Jezus opozarja na Boga, ko pravi: Ne le kruh, tudi duhovna hrana. Pri tretji skušnjavi bi ga rad hudič zavedel, da bi se prepustil Bogu in se nehal truditi sam. Jezus je jasen, ne samo človek, ne samo Bog. Oba se morata truditi. Ti moraš narediti svoje, da bo On naredil tisto, česar ti ne moreš: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!

Vstopimo v prvi postni teden v boj s skušnjavami s preprostim orožjem, s tremi kratkimi Jezusovimi mislimi. Če jih bomo vzeli zares, bo hudič zagotovo nagajal, Bog pa nam bo brez skrbi pomagal!

 

 

 

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 15 min od tega
Pridružen: 10.01.2011
Mene v tokratni pridigi najbolj nagovarja tale stavek: Jezus je prišel na svet, da premaga satana in pokaže človeku greh ter zdravilo zanj. Če ne verjamemo, da hudič obstaja, potem jemljemo Bogu temeljno poslanstvo – spopad s hudim duhom in vzgoja človeka za boj proti njegovemu delovanju.
 
Bog nas vzagaja za boj proti hudemu duhu in nas hoče za svoje sodelavce. Zame je to še en izraz neverjetne Božje ljubezni in vere v človeka. Zato se mi zdi še toliko bolj pomembno vzeti zares tvoje povabilo, Peter, da se trdno oklenemo evangelija in se s preprostim orožjem podamo v boj proti hudiču, ki deluje v našem vsakdanjem življenju.
 
 
Ali je pri tvojem delu prostor za Boga?  V tokratni spovedi, sem za pokoro dobila, da odpovedi v sladkarijah dodam misel na Boga. Vidim, da se čez dan sploh ne spomnim nanj, da bi skupaj z njim preverjala ali grem v pravo smer ali ne ali se prav odločam ali ne ali je res ta trenutek pametno to, kar delam ali bi morala kaj drugega. Ob tem, ko se pa dajem s sladkarijami, se sedaj večkrat spomnim na Boga - v mislih si rečem, ta odpoved je zate - naj mi pomaga na poti k tebi.
 
Vse naj bo v službi Bogu  Zame je to zelo težka naloga. Nič ni zares moje - ne uspehi, ne delo ... vse naj bo v skužbi Bogu. Čeprav me ta misel osvobaja tudi strahov in žalosti ob neuspehih, ki velikokrat niso odvisni od mojega truda in prizadevanja, je vendar tako težko vse izročati Bogu.
 
Ti moraš narediti svoje, da bo On naredil tisto, česar ti ne moreš  Hudičevo skušnjavo tu čutim zelo močno v smislu; "Pusti, bo že Bog poskrbel" ali " Je že v redu". Ne! Narediti moram vse, kar morem, najboljše, kot zmorem!

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 42 min 17 sec od tega
Pridružen: 13.01.2011
  • Človek naj ne živi samo od kruha.
  • Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!
  • Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!

 

Meni od nedeljske pridige ostaja izredno močna in praktično zelo uporabna razlaga Jezusovih odgovorov na tri hudičeve skušnjave, ki so dejansko povzetek vseh skušnjav s katerimi se hudič loteva tudi vsakega izmed nas.

Vedno bi morala imeti v zavesti to troje:

-          Pri vseh, tudi najbolj banalnih vsakdanjih opravilih, razmišljanju, počitku potovanju… naj bo vedno zraven Bog. Ne samo kruh, tudi Bog! Je to, kar trenutno počnem tudi Božja volja zame?

-          Vsi odnosi, vse kar delam, molim, razmišljam, trpim… naj služi samo Bogu, naj bo Njemu v čast, ne za mojo proslavo.

-          V veri in zaupanju, da je Bog vse in On vse vodi, sem vedno tudi jaz, ki moram narediti svoj delež. Ne samo Bog, ampak tudi človek! Ne preizkušaj Boga s svojo lenobo, ampak se angažiraj, kolikor zmoreš!

Janja Kobal
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 weeks 22 hours od tega
Pridružen: 02.02.2019
ako kot Andreja sem se tudi jaz ustavila pri stavku: "Jezus prišel na svet, da premaga satana in pokaže človeku greh ter zdravilo zanj." in ugotovila, da moram biti bolj pozorna na hudiča in njegove skušnjave oz. še več - se spraševati in iskati Resnico.

Zdi se mi, da so potem tudi vsa tri vodila odvisna od tega, saj je res ključno, da ne zaspimo ali ostajamo v neki coni ugodja, ker je ravno takrat hudič najbolj na preži, mi pa najbolj dovzetni, da podležemo skušnjavi, ki ji po nekem času niti ne pravimo več skušnjava.

V postu si še posebaj želim biti vedno pripravljena in slediti tem trem vodilom.
 
GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 37 weeks 4 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

Veliko ljudi slišim, ki govorijo kaj bi vse opustili slabega v poštnem času (pitje alkohola, zmanjšanje uživanje sladkarij,...). Sam ugotavljam, da je to po večini le začasna naloga, ki traja le skozi postni čas in potem vse po starem naprej. Jaz sam si postni čas predstavljam drugače. Izvesti nekaj kar lahko gradiš naprej v življenju. Trenutno se trudiva z ženo, da ohranja a bližino in odnos na ustrezni ravni. Prebirava dnevne evangelije, ki so v knjižici Beseda med nami. Truditi in vztrajati za nekaj kar je dobrobit odnosa med možem in ženo. To se mi zdi trenutno pot naprej, kjer je potrebno vlagati trud.

 Gorazd Lapanja 

 

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 34 min od tega
Pridružen: 18.08.2013
V razmišljanju ob pridigi sem se v začetku tedna najbolj ustavljala pri tem, kje vse zanikam obstoj hudiča in njegovo delovanje opravičujem (pri sebi in drugem). Pri tem me je nagovorila tudi misel sv. Ludovike iz 8. marca, ki pravi: Podpiranje nas vodi k temu, da na napake drugega ne gledamo s slabo voljo, ampak jih opravičujemo ter priznavamo, da smo sami sposobni istih napak.
 
Ob tem pa vidim, da bolj kot sem odločna in jasna do sebe v svojih mislih, dejanjih ... , bolj sem lahko jasna v odnosih. Ko najprej sebi odkrito priznam, kje sem, kaj si v resnici želim, mislim in iz tega ne delam nobene drame, ni konec sveta, se ustavljam v čustvenih izpadih in z njimi ne izsiljujem, se ne smilim sebi in delam uboge ter ob vsem obračam svojo zgrešeno logiko, potem tudi vidim, kako Bog res poskrbi in nam pomaga v boju proti hudiču - tam kjer zmanjka nam.

So pač skušnjave vsakega trenutka, da bi bila raje nekdo drug ali nekje drugje, kot sem in pač moram nosit, da sem tu in to, kar sem in kot taka v Božjih očeh ljubljena ter poklicana v veselje. Če Boga (in drugega) preizkušam, če trmarim, me ima lahko še tako rad, pa tega ne vidim in ne slišim. Ko mu dam prostor, je lahko pa vsaka stvar lepa in razlog za veselje.
Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 53 min od tega
Pridružen: 01.11.2011

V pridigi mi ostaja:
Ali je Bog vedno in povsod vključen: v vsak odnos, vsako delo, vsak pogovor?

To mi je najtežje, ker vidim, da bi rada po svoje, po željah, ki me vodijo imele odnose, pogovore, delo... in potem ni prostora za Boga, drugega.. Vidim da mi tu najbolj pomaga, da se vedno znova spomnim kam me je po svoje pripeljalo in da ni bilo nikoli nič pametnega in dobrega. In da se čisto razumsko prisilim o tem govoriti z drugimi, da slišim kaj drugi reče in svojim čustvom, željam rečem ne, ne boste me odpeljale.