Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Očetovstvo sv. Jožefa

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 hours 59 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Očetovstvo sv. Jožefa

Oče, ki sprejema

»Sv. Jožef je oče, ki sprejema. Sprejel je namreč Marijo in Jezusa, nevesto in otroka, ki sta bila precej drugačna od predstave o družinskem življenju, ki bi si ga on želel, a ju je zato še bolj varoval in ljubil. Jožef ni iskal razlage za presenetljivo in skrivnostno realnost, pred katero se je znašel, a jo je sprejel z vero in jo ljubil takšno, kot je bila. In v tem smislu je sv. Jožef učitelj duhovnega življenja in razločevanja. Kličemo ga lahko, da bi se osvobodili pasti pretiranega premišljevanja, v katerih se včasih izgubimo, in kažejo na našo tendenco, da bi 'zagrabili' in 'obvladali' to, kar se nam zgodi, namesto da bi najprej sprejeli tako, kot je.

Konkreten primer je duhovnik, ki pride v novo župnijo: Tista skupnost obstaja pred njim, ima svojo zgodovino, sestavljeno iz veselja in ran, bogastva in malih nesrečnosti, ki se je ne sme zanemariti v imenu idej in pastoralnih načrtov, ki se jih hoče hitro izvesti. To je nevarnost, v katero lahko pademo. Novi župnik mora najprej ljubiti skupnost, gratis, samo zato, ker je k njej poslan; in ko jo ljubi, jo bo počasi spoznal do globine in bo lahko prispeval, da se poda na nove poti.

 

Oče, ki varuje

Sv. Jožef je oče, ki varuje. Biti varuh je temeljni del njegove poklicanosti in njegovega poslanstva. Varovati – tako za Jožefa kot za vsakega duhovnika, ki se pri njem navdihuje za svoje lastno očetovstvo – pomeni nežno ljubiti tiste, ki so nam zaupani, najprej misliti na njihovo dobro in njihovo srečo, z diskretnostjo in vztrajno velikodušnostjo. Varovati je notranja drža, ki pomeni, da drugih nikoli ne izgubimo izpred oči, sproti ovrednotiti, kdaj se umakniti in kdaj se približati, a vedno ohranjati čuječe srce, ki je pozorno in ki moli.

 

Pastirjeva drža

To je drža pastirja, ki nikoli ne zapusti svoje črede, ampak se pred njo postavi v drugačen položaj na osnovi konkretnih potreb tistega trenutka: spredaj, da odpira pot, med njimi, da spodbuja, zadaj, da pobira zadnje. K temu je poklican duhovnik v odnosu s skupnostjo, ki mu je zaupana, da je pozoren varuh, pripravljen, da se prilagodi glede na situacijo; ni 'monoliten', tog in kakor v mavcu pri načinu izvajanja svoje službe, četudi po sebi dober, a brez sposobnosti, da bi sprejel spremembe in potrebe skupnosti.

 

Pastir ljubi in pozna svojo čredo

Ko pa pastir ljubi in pozna svojo čredo, zna postati služabnik vseh in postati vsem vse, da bi za vsako ceno rešil vsakega. V središče ne postavlja sebe in svojih idej, ampak dobro tistega, ki ga je poklican varovati, pri čemer se izogiba nasprotnim skušnjavam gospodovanja in malomarnosti.

 

Oče, ki sanja

Sv. Jožef je oče, ki sanja. Ni 'sanjač' v smislu, da ima glavo med oblaki in je odklopljen od stvarnosti, ampak je človek, ki gleda onkraj tega, kar vidi: s preroškim pogledom, zmožnim prepoznati Božji načrt tam, kjer drugi ne vidijo ničesar, in ima tako jasen cilj, h kateremu je usmerjen. Sv. Jožef namreč v Mariji in Jezusu ni videl samo mlade neveste in otroka: v njiju je vedno videl Božje delovanje, Božjo navzočnost. Jožef je torej gledal onkraj svojih dolžnosti družinskega očeta in raje bolj veroval Bogu kot svojim dvomom ter se mu daroval kot sredstvo za uresničitev večjega načrta.

 

Znati sanjati skupnost

Enako je pomembno, da duhovniki znajo 'sanjati skupnost', ki jo ljubijo, da se ne bi omejili na ohranitev obstoječega – ohranjati in varovati nista sinonima! Pripravljeni morajo biti začeti pri konkretni zgodbi oseb, da bi tako pospešili spreobrnjenje in prenovo v misijonarskem smislu, ter dali rast skupnosti na poti, ki je sestavljena iz učencev, vodenih s Svetim Duhom in spodbujenih z Božjo ljubeznijo.« (Papež Frančišek članom belgijskega kolegija, v Vatikanu, 18.3.2021)

 

Papež članom belgijskega kolegija o očetovstvu sv. Jožefa

 

Leto družine: krščansko oznanilo o družini je vesela novica