Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

no4 Nov nauk z oblastjo, nauk ponižnost in resnice

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 31 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus uči, kakor kdor ima oblast

V Kafarnáumu je Jezus v soboto šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazaréčan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, od Boga.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici v Galileji. (Mr 1,21-28)


 

Nov nauk z oblastjo, nauk ponižnosti in resnice

Od božiča sem torej razmišljamo o Besedi, po kateri vse nastaja. Kaj nastaja po njej, kaj smo doslej ugotovili? Ponovimo, saj gre za željo, da to prenesemo v življenje. Najprej nas je presenetilo, da Beseda, po kateri sicer vse nastaja, na videz ni tako dejavna, kot smo mislili. Namesto v oznanjevanje, nas je najprej povabila, da se ustavimo pri sebi, da bi slišali, kako se nas Bog veseli, da bi bili veseli samih sebe. Potem nas je povabila na svoj dom, da bi se tudi mi znali umiriti v vsakodnevnih skrbeh in prisluhniti bližnjemu. Preteklo nedeljo nas je povabila, naj gremo za njo na pot spreobrnjenja, in sicer:

  • Na pot globokega zaupanja, da Bog poskrbi, če mu sledimo.
  • Na pot služenja, ne ljubosumja in tekmovalnosti.
  • Na pot križa, ki ga nujno prinese zvestoba Ljubezni.

Danes pa se zdi, da smo končno pri tem, kar nam je najbližje, da bi kot kristjani oznanjali. O prejšnjih rečeh res kristjani redko govorimo, o oznanjevanju pa mogoče še. Zdi se, da bi radi bili imenitni, kakor Jezus, ki v shodnici uči. Tudi mi bi učili in podučili vsakega, kako naj gleda na svet, kaj sme in česa ne, kaj se dela in kaj ne! Radi bi, da bi se z nami vsi strinjali. Ob tem pa se hitro zapletemo v prezir nad tistimi, ki se spogledujejo z alternativnimi držami, ki jih nosijo užitki življenja ipd. Zdi se nam, da smo poklicani narediti red v ljudeh okrog nas. Beseda, ki smo jo danes slišali, da Jezus uči, kakor tisti, ki ima oblast, in ne kakor pismouki, nam dobro dene. Torej končno smo prišli na svoj račun. Imamo nauk z oblastjo.

Poglejmo, če nas evangelij v tem res potrdi. Hudi duhovi so Jezusu pokorni in bežijo. Zanimivo pa je, kako ga imenujejo. Ne imenujejo ga Božji sin, ampak Jezus Nazarečan in potem Sveti, od Boga. V tej hudičevi definiciji mogoče tiči odgovor, v čem je moč tega nauka, ki ga Jezus oznanja. Kaj pomeni Jezus Nazarečan, če ne, da je preprosti tesarjev sin. Pravzaprav ga hudič ponižuje. Jezusu govori, naj se ne dela močnega, ker je samo tesarjev sin. A ne more utihniti, dokler ne izreče resnice. Poleg tega, da je tesarjev sin je tudi 'Sveti od Boga'. O čem pa govori ta naziv. Hudič ne zmore reči, da je Božji sin, pove pa prav to: Poln je božje svetosti, kakor je Marija polna milosti. Torej vse, kar je in dela je od Boga. S tem razkrinka njegovo moč, ki je v izpolnjevanju Očetove volje.

Tako smo prišli do zadnje postaje kristjana. Kaj naj v nas ustvarja Beseda, ki nas je na božič srečala in nagovorila. Izpolnjevali naj bi Očetovo voljo. In kaj je Očetova volja za Jezusa, kakor ga vidimo v današnjem evangeliju. V ponižnosti uči, a ne govori o sebi. Govori o resnici, ki je od Boga. In ta resnica ima neverjetno moč, ki se ji ni mogoče upirati. Spomnimo se prvega mučenca Štefana, ki je govoril tako, da se mu nasprotniki nisi mogli upreti in so ga raje ubili.

Moč je v dvojem: v ponižnosti, mi nismo nič, Bog je vse, ter v resnici, ki je od Boga. Ne oznanjamo sebe, ampak božjo resnico. Pa bo kdo rekel, to pa res ni nič posebnega. O pač, ponižnost je ena najtežjih kreposti in se rodi samo iz sprejemanja ponižanja. Sprejeti ponižanja pa ni mogoče brez vsega, kar smo razmišljali doslej: zaupanja, da se nas Bog veseli in sprejemanja križa.

Tudi druga naloga ni ravno lahka. Govoriti resnico, je v življenju žal bolj redkost kot navada. Kajti tudi resnica zahteva to kar ponižnost. Kdor ljubi resnico in ji služi, ne bo priljubljen. Jezus je imel največ težav prav z resnico. Hudi duhovi so pred njim bežali, mnogi sogovorniki pa so ostajali v laži. Nazadnje so Resnico, s hinavskim vprašanjem: kaj je resnica, tudi ubili.

Oznanjevanje novega nauka z oblastjo je torej najprej oznanjevanje ponižnega. Tistega, pri katerem je zelo jasno, da ne gre zanj, ampak za službo bližnjemu in Bogu. Jezus od oznanjevanja ni imel nobene koristi. Oznanjal je iz notranje nuje, da služi Očetu. In kaj je oznanjal? Resnico! Resnico o svetu in o Očetu, o ljudeh in odnosih med njimi. In najbolj je grajal hinavščino. Razkrival je ozadja sogovornika in vračal njegov pogled vanj. Govoril je, naj vsakdo najprej očisti svoj pogled, da bo mogel prav videti in prav govoriti.

Tako nas beseda, po kateri je vse nastalo, še zadnjo nedeljo pred svečnico spominja na svojo preprosto pot križa. Če hočemo, da bo po njej v nas nastajalo novo življenje, se moramo vedno znova zazreti v preproste jasli. Veličina je skrita v preprostosti. Moč je v ponižnosti in globoki zavezanosti resnici brez kompromisa. To je žal tudi za ta trenutek še vedno bolj ko ne nov nauk z oblastjo pred katerim beži hudič in tudi ljudje. Tudi kristjani! Danes nas Beseda vabi, da se ga oklenemo in udejanjimo: v ponižnosti in resnici!

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 19 hours 44 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za pridigo, ki me v celoti nagovarja, posebej pa misel, da se moramo, če hočemo, da bo Beseda v nas porajala novo življenje, vedno znova zazreti v preproste jasli. Veličina je namreč skrita v preprostosti, moč je v ponižnosti in globoki zavezanosti resnici brez kompromisa. Tudi po 2000 letih krščanstva je to še vedno bolj kot ne nov nauk z oblastjo, pred katerim beži hudič in tudi ljudje. Žal tudi kristjani!

Beseda pa nas vabi, da se ga oklenemo in ga živimo: v preprostosti, ponižnosti in resnici! S tem ga bomo najbolj pristno tudi oznanjali.
Naj Beseda obrodi v nas ta sad!