Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Nnenavadno romanje Harolda Frya

Ni odgovorov
marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Dolgo vroče poletje je v vročih popoldnevih, ko se ni dalo delati težkih del, kar vabilo k branju. Vsaj mene. Ena izmed knjig, ki me je potegnila vase, je bila knjiga Nenavadno romanje Harolda Frya, ki jo je napisala pisateljica Rachel Yoyce in je njen prvenec.

Založnik takole začne predstavitev knjige:

" Morda je to tisto, kar ta svet potrebuje. Malo manj razuma in malo več vere."

Pred kratkim upokojeni Harold Fry živi v majhni angleški vasici z ženo Maureen, ki ji gre očitno na živce vse, kar Harold naredi.

Njuno življenje je dolgočasna rutina, dan je podoben dnevu. Potem pa Harold prejme pismo ženske, ki je ni videl že 20 let. Piše mu, da leži v hospicu in bi se rada poslovila. Harold ji sprva namerava odgovoriti s kratkim sporočilom. Ko pa stoji pred poštnim nabiralnikom, se odloči, da ji bo pismo izročil osebno. In tako se začne njegovo romanje. Prepričan je, da Queenie ne bo umrla, dokler ne bo prišel do nje. Peš se poda na na tisoč kilometrov dolgo pot. Upa, da bo s tem rešil izgubljeno prijateljstvo in sam sebe.

Zgodba je na začetku preprosta. Ko pa vedno globlje vstopamo vanjo, se pred nami odkrivajo rane in bolečine, ki kličejo po odrešitvi. Knjiga se lahko bere in vendar ni plehka. Hoja s Haroldom tudi nas sprašuje, koliko  nepotrebne življenske prtljage nosimo s seboj. Skupaj z njim lahko iščemo bistvo. Ob tej njegovi poti, pa se spreminja tudi njegova žena.

Mene je pritegnilo tudi bogastvo jezika. Prilagam nekaj " drobtinic"

V središče pozornosti je stopila luna, polna in visoko na nebu, kot srebrn kovanec, ki se prikazuje skozi vodo.

Cesta in slemena rek so se kopali v najmehkejši modrini. Zrak je bil sladek in suh, tišina pa mehka.

Pa še nekja misli iz knjige.

Nihče ni več tako strašljiv, ko se enkkrat ustaviš in mu prisluhneš, Maureen.

Srečal se je s trenutki, ko je bilo tavanje v temi največja resnica, in s tem se je moral sprijazniti.

Če nadaljujem korak za korakom, je logično, da bom nekega dne prišel tja.