Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Ne pozabimo od kod nas je Gospod poklical

Ni odgovorov
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 21 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Ne pozabimo, od kod nas je Gospod poklical

»Evangeljski odlomek govori o klicu cestninarja Mateja (Mt 9,9-13). Matej je torej bil cestninar, pokvarjenec, kajti za denar je izdajal domovino: izdajalec svojega naroda. Nekdo bi lahko mislil, da Jezus nima ravno pravega občutka za izbiro ljudi, saj je poleg Mateja izbral tudi mnoge druge, ki so se nahajali na najbolj preziranih mestih. Na primer Samarijanka in mnogi drugi grešniki. In je iz njih naredil apostole.

 

In potem imamo v življenju Cerkve mnoge kristjane, mnoge svetnike, ki so bili izbrani izmed najbolj nizkih. To zavedanje bi morali mi kristjani vedno imeti – od kod sem bil izbran, od kod sem bila izbrana za kristjana; to zavedanje mora ostati vse življenje in imeti moramo spomin na naše grehe, spomin, da se je Gospod usmilil mojih grehov in me je izbral, da bi bil kristjan, da bi bil apostol.

 

Matej ni pozabil svojega izvora

Matej se ni začel prefinjeno oblačiti, ni začel drugim govoriti 'Jaz sem prvak med apostoli, tukaj jaz zapovedujem'. Ne. Vse življenje je delal za evangelij. Ko apostol pozabi svoj izvor in začne delati kariero, se oddalji od Gospoda in postane funkcionar. Morda dela veliko dobrega, a ni apostol. Nezmožen bo posredovati Jezusa. Postal bo urejevalec pastoralnih načrtov in mnogih drugih stvari, a bo navsezadnje poslovnež. Poslovnež Božjega kraljestva, kajti pozabil je, od kod je bil izbran. Zato pomemben spomnim na naš izvor. Ta spomin mora spremljati življenje apostola in vsakega kristjana.

 

Biti kristjan je velika in lepa stvar

Namesto da bi gledali sami sebe, raje gledamo druge, njihove grehe in jih obrekujemo. To je navada, ki ne naredi nič dobrega. Bolje je obtožiti samega sebe in se spomniti, od kod nas je Gospod izbral in nas privedel vse do sem. Kadar Gospod izbere, izbere za nekaj velikega. Biti kristjan je velika in lepa stvar. Mi smo tisti, ki se oddaljimo in hočemo ostati na pol poti. Mi smo tisti, ki nam manjka usmiljenja in pogajamo se z Gospodom, a on nas vseeno čaka.

 

Božje usmiljenje išče vse, odpušča vsem

Ob klicu se Matej odpove svoji 'ljubezni' - denarju, da bi hodil za Jezusom. Prijatelje povabi naj obedujejo z njim in se veselijo z Učiteljem. Tako so ob tisti mizi sedeli najslabši od najslabših. In z njimi je bil Jezus. Učitelji postave so se pohujševali. Poklicali so učence in govorili: 'Pa kako to, da tvoj učenik dela tole, s temi ljudmi? Postal bo nečist!' Če ješ z nečistim, se nalezeš nečistosti in nisi več čist. Jezus pa začne govoriti in pravi: 'Pojdite in se poučite, kaj pomeni 'Usmiljenja hočem in ne daritve.' Božje usmiljenje išče vse, odpušča vsem. Prosi samo, da rečeš: 'Ja. Pomagaj mi.' Samo to.«

 

Tem, ki so se pohujševali, Jezus odgovori, da ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. 'Usmiljenja hočem in ne daritve.' Razumeti Gospodovo usmiljenje je skrivnost. Je največja, najlepša skrivnost, je Božje srce. Če želiš priti do Božjega srca, se podaj na pot usmiljenja in se pusti obravnavati z usmiljenjem.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.9.2018)


Papež: Ne pozabimo, od kod nas je Gospod poklical


Papež valencijskim duhovnikom: Molitev, pokorščina, svoboda

 

 

Video sporočilo papeža Frančiška pred obiskom baltskih dežel


Papež Cerkvi v ZDA: Postati občestveni kvas za vse, ki iščejo prihodnost upanja


Program apostolskega potovanja papeža Frančiška v Litvo, Latvijo in Estonijo