Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Nate računam! - Oratorij 2009

V letu 2009 smo na Mirenskem Gradu pripravili že tretji oratorij. Grič je zopet postal kraj druženja, petja in iger za več kot 110 otrok in 30 animatorjev, ki so poskušali otrokom približati življenje sv. Frančiška Asiškega.

Želel je postati vitez, a Bog mu je izbral drugo nalogo. Na klic se je odzval, razdal je vse svoje imetje in se odločil, da bo svoje življenje povsem posvetil Bogu. Skupaj s svojimi sobrati je odšel k papežu, ki jim je odobril njihov način služenja Bogu – tako je nastal red manjših bratov. Bog je tudi nas vsak dan vabil – kot je opevala naša himna – da hodimo za Njim. Z Njim smo, ko se trudimo za dobro, ko svoje talente uporabljamo tako, da z njimi služimo tudi drugim, ko pomagamo pomoči potrebnim, ko gremo v cerkev. In ne pozabimo: Bog računa na nas!

Utrinki iz oratorija

Kaj ti je najbolj všeč na oratoriju?

  • Za jesti in lepljenje stola. (Ema, 6 let.)
  • Lov na skriti zaklad. (Petra, 12 let.)
  • Risanje. (Valerija, 11 let.)
  • Ko pojemo. (Nika, 6 let.)
  • Športne igre. (Jure, 10 let.)
  • Ko smo se igrali banse. (Edita, 7 let.)
  • Najbolj mi je všeč, ko se pogovarjamo. (Ana, 9 let.)

Intervju s Petrom Žakljem

Peter Žakelj je v intervjuju, ki smo ga opravili posebej za ta časopis, pojasnil, da oratorij pomeni molitev, vendar gre v našem primeru za skupno bivanje otrok. Povedal je, da so na letošnji oratorij sprejeli 120 otrok. Prijavilo se jih je sicer še več, a so se zaradi omejenega števila animatorjev odločili, da tudi število otrok omejijo.
Na vprašanje, kakšen namen ima oratorij, je odgovoril, da dvojni. Po eni strani so starši razbremenjeni, saj je v tem času poskrbljeno za njihove otroke, hkrati pa se imajo otroci lepo in se v času počitnic tudi česa naučijo ter duhovno bogatijo.
Peter upa, da bodo otroci z oratorija odnesli domov lepe vtise, medsebojno povezanost in občutek, da jim je Bog blizu.
Od oratorijskih dejavnosti je izpostavil igre, predstavitev Frančiška in druženje, ki pa šele skupaj z ostalimi dejavnostmi dajejo oratoriju celoto oziroma končno podobo. Prepričan je, da je oratorij dobro zastavljen, da pa vedno ostane prostor tudi za nove dodatne zamisli.

Dogajalo se je:

  1. Kateheze
    Na katehezah smo v skupinah razmišljali o dobroti in o tem, kako se moramo v življenju nekaterim stvarem odpovedati, da pridemo do tega, kar je resnično vredno. Spoznavali smo, našo nalogo v svetu, kateri so naši talenti ter kako lahko z njimi služimo drugim. Ugotovili smo, da nas Bog ljubi takšne, kakršni smo ter da smo poklicani, da na poti življenja vztrajamo skupaj.

    O katehezi so povedali

    Kot animator sem se počutil odlično, še posebej, ko se mi je uspelo približati otrokom in so to tudi začutili. (Marko, animator)

    Bilo je v redu in primerno tudi za naša leta: zabavno in zanimivo. (Peter, 14 let)

    Bilo mi je všeč spoznati življenje sv. Frančiška Asiškega. (Anja, 12 let)

    Veselilo me je, da je skupina lepo sodelovala. Menim, da je bila kateheza lepo pripravljena in razumljiva za otroke. (Matej, animator)

    Najbolj mi je bilo všeč, ko smo v skupini igrali "osla". (Ana, 8 let)

    Najbolj mi je bilo všeč, ko smo na zidake vrisovali svoje talente ter tako pomagali Frančišku popraviti cerkev.

  2. Velika igra
    … izpeljali smo jo kar na Mirenskem Gradu. Otroci so se morali držati za roke in v krogu iskati štiri surovine, ki so jih nato odnesli beračem; ti pa so jim v zameno za darove izročili opeke. Otroci so na poti od surovin do beračev naleteli na velike ovire – lovili so jih namreč vitezi. Če se je krog otrok pretrgal, je vitez enega izmed njih odpeljal v ječo, skupina pa je surovino vrnila očetu Bernardonetu. Nato so odšli do mame Pike, ki jim je pomagala rešiti zapornika.
    Iz opek, ki so jih otroci prejeli od beračev, smo na koncu igre sestavili oltar za mašo s katero smo sklenili tako igro kot oratorijski dan.
  3. Delavnice
    Vsak dan so po kosilu potekale različne delavnice, v katerih so se v raznih vlogah preizkusili vsi otroci. Nekatere so potekale ves teden, v drugih pa so se otroci vsak dan menjali.

    Z novinarsko ekipo smo se med drugim odpravili na obisk na Radio Robin. Tam nas je pričakala prijazna novinarka Tina, ki nam je razkazala studio in mešalno mizo. Videli smo, kakšno je delo tehnika na radiu, kako izgleda snemalni studio ter, kakšno je delo urednice. Najbolj smo bili navdušeni, ko smo s pomočjo Tininih vprašanj predstavili poslušalcem v živo dogajanje na našem oratoriju.

    V delavnici izdelovanje nakita so iz različnih kroglic sestavljali verižice in zapestnice, ki so jih v soboto tudi razstavili, nato pa vzeli domov.

    V planinski delavnici so se seznanili o vremenu v gorah, o potrebni planinski opremi ter o tem, na kaj morajo biti pozorni v gorah.

    V odbojkarski delavnici so se udeleženci najprej učili odbojkarska pravila, osnovne udarce, nato pa so se tudi preizkusili v igranju.

    V delavnici strašila so izdelovali čisto prava strašila. Med tednom je nastala prava družina strašil, z mamo, očetom in otroki. Družina bo svoj dom našla v vinogradu.

    V delavnici Ringa raja so otroci pekli razne slaščice: kolutiče, kokosove kroglice in mafine ter jih nato seveda tudi pojedli.

    V delavnici kaligrafije so se otroci preizkusili v pisanju različnih vrst pisave, tako da so palčke pomakali v črnilo in nato pisali na papir.

    V sabljarski delavnici so najprej spoznavali, kaj pravzaprav je sabljanje, kakšna je sabljarska oprema in različni meči. Nato so udeleženci s plastičnimi meči preizkusili, kako se premikaš naprej. Sledil je dvoboj pod sodniškim nadzorom. Na koncu pa je animatorka udeležencem nudila priložnost, da so s čisto pravo sabljo poskušali zadeti točno določeno točko na telesu.

    Pritrkovalska delavnica je potekala dva dneva. Prvi dan je bil teoretično obarvan: udeleženci so spoznali teorijo o pritrkovanju; na kozarcih so vadili dve skladbi. Drugi dan pa so se preizkusili tudi praktično na zvoniku.

    V ustvarjalni delavnici so stare stole prelepili z raznimi slikicami iz revij; stole so nato polakirali in jih odnesli domov.

    V zgodovinsko-arheološki delavnici so izdelovali okvirje za fotografsko sliko. Iz kartona so izrezovali egipčanske hieroglife tako, da so sestavili svoje ime. Nato so okvir pobarvali in okrasili z mivko in školjkicami

    Udeleženci delavnice, kjer so ustvarjali z glino, so izdelali svoj podstavek za zobno ščetko ter lonček.

  4. Lov na skriti zaklad
    … nas je popeljal do različnih oseb, ki so potrebovale našo pomoč. Bog nam ljudi pošilja v naša življenja zato, da se od njih česa naučimo, se medsebojno bogatimo, se imamo radi, da ne hodimo drug mimo drugega. Srečali smo brezdomca, tujca, narkomana, zapornika, kmeta, modrijana.
    Oče Bernardone nam je dal v popotno culo razne predmete, s katerimi smo lahko pomagali tistim, ki so nam prekrižali pot. Tako smo denimo narkomanu dali telefonsko številko komune, starčku smo pomagali najti izgubljeno denarnico. V zameno za pomoč pa so nam posamezne osebe dale konkretna navodila za nadaljevanje naše poti. Vsaka skupina je na končni postaji dobila košček lesa. Ko smo posamezne koščke sestavili skupaj, se je pred nami izrisala podoba Jezusa na križu, ki je naš največji zaklad.
  5. Dramska igra
    Vsako jutro nas je v nov dan popeljala igra o Frančiškovem življenju, ki je bila osnova za delo po skupinah. Zanjo so skrbeli igralci, režiserka, scenaristi ter tehniki. Sledeči intervju smo naredili z letošnjo režiserko Mirjam.
    Koliko časa ste se pripravljali na igro?
    Z animatorji smo pripravljali že ves teden pred začetkom oratorija. Sicer pa imamo vaje vsak dan, še posebej za naslednji dan.
    Kje ste dobili kostume?
    Nekatere kostume so nam posodili v gledališču v Štandrežu, nekaj jih je še od lani, nekatere obleke pa so nam prišle prav še od naših maturantskih plesov.
    Zakaj ste se odločili za narečni jezik?
    Zato ker igralci veliko improvizirajo in so bolj sproščeni, če govorijo v narečnem jeziku, hkrati pa je ta otrokom bližji.
    Kako ste zadovoljni z igro? Mislite, da je dosegla svoj namen?
    Z igro sem zelo zadovoljna. Igralci so vestni, dali so vse od sebe in mislim, da je tudi igra dosegla svoj namen.

    Tu pa so še izjave posameznih igralcev:
    Kako ti je bila všeč tvoja vloga?
    Gregor (Frančišek): Naporna, hkrati pa velik izziv in zelo zabavna.
    Kako ste sodelovalo kot igralska ekipa?
    Patrik (Bernard): Mislim, da smo bili zelo usklajeni, sicer pa smo se kar ujeli in si pomagali.
    Kaj vam je bilo najbolj smešno oziroma zanimivo?
    Marko (oče Bernardone): Na vajah je bilo veliko smeha, ko smo se lovili s tekstom, ker ga še nismo dobro znali.

Himna

Frančišek želel je, da bi vitez postal,
a Bog mu je drugo nalogo izbral.
Pokazal mu je, da bogastvo ni vredno,
ljubezen in dobrota pa bosta za vedno.

Frančišek Gospoda je resno vzel,
a oče njegov ga ni razumel.
Imel je nasprotnike in tudi brate,
Gospod ga je poklical: »Računam nate!«.

Vsak dan Gospod tudi name računa,
vsak dan me vabi, da hodim za njim.
Svojo pomoč in ljubezen obljublja,
ko odločim se: »Tebi sledim!«.

Zgodovina oratorijev na Gradu

Prvi oratorij na Gradu je bil leta 2007. Z Ostrorogim Jelenom smo odrivali svoje želje in hrepenenja in jih skušali udejanjiti. Geslo oratorija je bilo Preklopi sanje na dejanje. Takrat se je na dvorišču pred cerkvijo zbralo 90 otrok in 30 animatorjev.

Leta 2008 smo skupaj s Svetim Pavlom odpirali oči in odkrivali Božji načrt v svojem življenju. Z Lidijo in Nadjo smo vsako jutro odpotovali 2000 let nazaj in pazljivo sledili Pavlovemu življenju. V njegovem duhu smo nato skušali živeti cel dan; ko smo čakali v koloni za kosilo, počivali v senci, ustvarjali v delavnicah, stikali po kavernah ali pa reševali Barnabo in Pavla iz ječe pri veliki igri na Ligu.