Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Napuh

Napuh je prepričanje, da smo vredni več kot drugi, da drugega ne potrebujemo. Zaradi tega, ker vidimo le nas same, drugega pohodimo, izkoristimo, se mu posmehujemo. Z napuhom resno uničujemo naše odnose. Nasprotje napuha je ponižnost, s katero ustvarjamo prostor za drugega, prostor za odnos, ki edini lahko izpolni človeka.
 

 

1. dan

»Kako, da tega ne znaš? To pa res zna vsak bedak!«

Ali tudi sam kdaj tako zabijem prijatelja, ki nečesa ne zna ali ne razume? Se imam za nekaj več, ker znam nekaj, kar drugi ne zna? Si to ob bližnjih velikokrat mislim, čeprav ne rečem na glas? Tudi če svojega napuhnjenega vedenja ne pokažemo z besedami, naš greh ostaja še kako resničen. 

Trudil se bom, da bom sprejel prijatelje in bližnje, ki jim kaj ne gre od rok, ter nanje ne bom gledal zviška. Saj tudi sam marsičesa ne znam ali ne razumem.

 

2. dan

Za otroke:

Prostovoljec mi pri pisanju domače naloge predlaga način, kako lahko še izboljšam svoje učenje ali pridobim na hitrosti ali natančnosti. Želi, da ga poslušam in mu zaupam. Meni pa gredo njegove spodbude na živce. Zakaj bi ga moral poslušati, če s svojim načinom reševanja, svojo hitrostjo in malo manj urejenim zvezkom prav tako lahko dosežem dobro oceno? Sam že dovolj dobro vem, kaj delam prav in kaj narobe. Delal bom tako, kot sem bil vajen do sedaj.

Za odrasle:

Spekel sem pecivo za družino. Bilo je sicer okusno, a na videz ni bilo preveč privlačno.  Žena/mož mi predlaga način, kako bi ga lahko izboljšal. Meni pa gre na živce, da se vtika in mi soli pamet. Važno je, da je okusno, ne pa, kakšno je! Sploh pa, sam najbolje vem, kako se tako pecivo peče, saj ga pečem že 20 let! Prav nič mu ne manjka!

 

Danes se bom potrudil, da se bom ob spodbudah bližnjih ustavil in pomislil, zakaj me spodbuja k boljšemu in zakaj je to zame dobro.

 

3. dan

Za otroke:

Prijatelj me je danes zafrkaval in se mi smejal. To me je zelo prizadelo. A naj le počaka, mu že vrnem! Niti pogledam ga ne več! Ne zanima me, če ne bova več prijatelja. Jaz ne potrebujem nikogar!

 

Za odrasle:

Sodelavec je danes zbijal šale na račun moje vere. Pa kaj! Saj že dolgo vem, da ima probleme sam s sabo. Z njim se res nima smisla ukvarjati, bo že dobil svoje. Na mojo pomoč pa lahko naslednjič kar pozabi, ne zanima me, če mi bo zameril, saj ga ne potrebujem!  

 

Brez prijateljev in bližnjih je človek zgubljen in nesrečen, zato se bom danes trudil, da se ne bom užaljeno umikal, temveč bom spore sproti razčistil in se tudi opravičil, ko bom sam naredil kaj narobe.

 

4. dan 

Za otroke:

Glej jo, Ančko, tako je počasna, da jo še paličnjak prehiti! Nje pa res ne rabimo v svoji ekipi. Z njo bi gotovo zgubili tekmo!

 

Za odrasle:

Z mlajšim bratom nimava veliko skupnega, tudi njegova žena se zanima za stvari, ki mene ne zanimajo. Jaz rada debatiram o vzgoji, o odnosih … Tudi če se že spustimo v kakšno tako debato, ne povesta nič pametnega. Ne da se mi ukvarjati z njima, saj od tega nimam nič. 

 

Kolikokrat se nočem družiti z določenimi osebami, ker so preprosto preveč nezanimive zame in od njih nimam nobene koristi? Trudil se bom bolje spoznati vse tiste, za katere se do sedaj nisem zmenil in brisati svojo predstavo o tem, da smo/so nekateri vredni več, nekateri pa manj.