Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

NAJDI SVOJO ŽIVLJENSKO SMER - Anselm Grun in Maria-M. Robben

1 odgovor [Zadnja objava]
Dolores
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 18 weeks 3 days od tega
Pridružen: 17.03.2011

Avtorja sta knjigi dodala podnaslov Zdravljenje ran iz otroštva - duhovne spodbude.

Iz vsebine:"... V tej knjigi si bomo ogledali rane, ki sta nam jih prizadejala oče in mati s pomočjo svetopisemskih zgodb o odnosih in ob razlagi nekaterih pravljic. Najine izkušnje v spremljanju ljudi so pokazale, da lahko primerjanje lastnega odnosa do staršev s svetopisemskim besedilom osvetli in hkrati zdravilno vpliva na naše odnose. Sveto pismo pozna štiri klasične zgodbe o odnosih: odnos med očetom in hčerjo, med materjo in hčerjo, med očetom in sinom in med materjo in sinom....Kadar sva na tečajih o razlagi Svetega pisma s stališča globinske psihologije skupini razdelila ta besedila, se je vedno hitro razvil zelo živahen in oseben pogovor. Ženske in moški so prepoznavali lastno življensko zgodbo. Razjasnilo pa se jim je ne le, kako so doživljali svoje starše, temveč tudi, kako so kot očetje ali matere ravnali s svojimi otroki. Spoznali so, da se je tu ponavljalo marsikaj, kar so doživeli v svojem otroštvu....V svetopisemskih zgodbah o odnosih se Jezus nikoli ne posveti samo sinu ali hčeri, temveč vselej tudi očetu in materi. Starši in otroci potrebujejo zdravljenje. Jezus jih želi vendar pripeljati k sebi. Zato jih je treba najprej osvoboditi spleta odnosov, ki povzroča bolezen. Medsebojno zapletenost je treba razplesti, da lahko vsakdo postane povsem on sam. Jezus nikdar ni hotel obtoževati staršev, da so krivi za bolezen svojih otrok. Prepozna nesrečen odnos zamotanosti in zapletenosti v katerih so se znašli oboji in iz katerih se z lastnimi močmi ne morejo osvoboditi. Lahko bi rekli, da je bil Jezus eden prvih družinskih terapevtov. Terapije se je loteval sistematično, saj je vselej imel pred očmi splet odnosov, ne da bi pri tem vrednotil ali presojal krivdo. Vidi, kar se je zapletlo in katera demonska motnja se je vtihotapila v odnos med očetom in sinom, med materjo in hčerjo....Svetopisemska besedila so sveta. Sveto pa zdravi. Besedilo ne žuga, ne moralizira. Dopušča nam svobodo, da sami spregledamo in jasneje vidimo svoj položaj....

Vsem želim veliko užitkov ob branju v novem letu, naj vas prebrano bogati, vliva upanje in tolaži!

 

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 20 weeks 2 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Dolores!

Prebrala sem knjigo Najdi svojo  življenjsko smer.  Zelo me je nagovorila. Občudujem Jezusa kot najboljšega terapevta za vse čase, ki ga v knjigi na drugačen način spoznavam skozi svetopisemske odlomke.

Nagovorila me je tudi širina avtorjev, ki pri duhovnem spremljanju dopuščata in izbirata različne zdravljenja (svetopisemske zgodbe, pravljice).

Pri najinem duhovnem spremljanju morava biti občutljiva za notranji svet posameznika, da bi začutila ali bi bilo za njegovo približevanje lastni resnici primernejše svetopisemsko besedilo ali pravljica.(46)

Mogoče je za koga celo bogokletno postavljati svetopisemske zgodbe in pravljice na isto raven, vendar obstajajo razlike in hkrati skupne značilnosti .(stran 44) Ugotovila sva, da je za nekatere ljudi lažje, če se poglobijo v svetopisemsko besedilo.  Nekateri imajo s Svetim pismom težave. Nanj gledajo kot na besedilo Cerkve. Ta pa jim je z vse preozko in moralizirajočo razlago vzela veselje do branja Svetega pisma. Raje se poglobijo v pravljice. Tam vera ni pogoj.( stran 45).

Ob branju pa se nisem počutila kot mama na zatožni klopi, kar se mi dogaja, ko berem in poslušam slovenske strokovnjake, ko govorijo in pišejo o ranah iz otroštva. Vidim samo, kaj vse sem narobe naredila in v trenutkih stiske sem se že spraševala, če je bilo odgovorno, da sem se poročila in rodila otroke, ki potem trpijo zaradi ran, ki sem jih zadala. Spraševala sem se, če sem primerna za delo z mladimi.

Avtorja velikokrat v drobni knjižici zapišeta, da ni njun namen obtoževati staršev in to mi kot mami pomaga, da ne grem na okope obrambe in napada. Avtorja  poudarjata, naj pogledamo tudi to, kar  so nam starši dobrega dali.

Najin namen ni, da bi starše obtoževali, temveč, da bi se z njimi pomirili. Niso nam vselej dajali tistega, kar bi potrebovali. Hvaležni naj jim bi bili za tisto resnično pozitivno, kar so nam dali. Lahko smo od njih tudi jemali. Oni so korenine, iz katerih danes živimo. Brez teh korenin se naše drevo življenja posuši. (stran12)

Hvala Dolores za bralni namig. Tudi jaz vam knjigo priporočam. Pri meni pa bo našla stalno bivališče.