Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n34 Kristus kralj - Kaj je resnica

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 38 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus pred Pilatom

Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Pilat mu je rekel: »Kaj je resnica?« Jn 18,33-37

 


Kaj je resnica?

 

Verjetno smo že večkrat poslušali poročilo o sodnem procesu proti Jezusu. Zase lahko rečem, da mi do danes ni prav jasno, kaj je bil razlog za smrtno obsodbo. Če se ob tem ustavim, priznam, da mi ni ravno logično. Ko gre za tako hudo krivdo, da je potrebno obsoditi človeka na smrt, naj bi bila obsodba vendarle nedvoumna. Zakaj nejasnosti? Je problem odgovor na vprašanje: Kaj je resnica? Poglejmo, kaj je resnica za Pilata in kaj za Jude.

 

Resnica je, da je Pilatu najpomembnejša svetna oblast. Ker se zanjo boji, hkrati pa mu je nerodno to naravnost priznati, sprašuje Jezusa: »Si ti judovski kralj?« Ko Jezusa na sojenju prebičanega postavi pred ljudstvo in reče: »Glejte človek!«, hoče s tem dokazati, da na njem ni nič takega, kar bi lahko ogrožalo njega ali cesarja.

Jude, kot je videti, sploh ne zanima ali se Jezus dela za kralja ali ne. Kar se tiče svetne oblasti, je bilo to zanje le izgovor. Čeprav je njihova utemeljitev, da je to, kar govori bogokletje, slišati v njihovi logiki zelo resnično, pa je resnica verjetno drugje. Kaj pa je resnica za Jude? Resnica je, da se hočejo Jezusa znebiti. Ker vedo, da je Pilatu pomembna samo svetna oblast, pripeljejo Jezusa pred njega najprej z obtožbo, da se dela kralja in da ruši cesarjevo oblast. Pilat skuša to preveriti, a ker ne najde nobenih teženj pri Jezusu, da bi rušil njega in cesarja, ga želi Judom vrniti. Judje najdejo drugo resnico: »Mi imamo Postavo in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega sina.« Pilat popusti pritiskom Judovskega ljudstva, ki mu grozi, da ga bo, če ne obsodi Jezusa, tožilo cesarju.

 

Kaj je torej resnica?

Resnica je zelo preprosta: Pilatu je najpomembnejša oblast in njegov mir. Tudi Judom je najpomembnejši mir, ki pa ga Jezus neprestano ruši. Če je On božji sin, potem se bodo morali spremeniti. Vzeti bodo morali zares njegove kritike in se odpovedati skrivanju za goro zapovedi, s katerimi so ohranjali svoj položaj. Resnica je, da se jim ne ljubi rasti, ne ljubi se jim spreminjati se in stopiti na pot neprestanega spreobračanja. Ker pa Jezus ne odstopi od te zahteve, mora umreti. Pilatovo vprašanje: Kaj je resnica? je nedvomno retorično vprašanje. Pilat ve, da Jezus ne zasluži smrti. Kaj je resnica? je retorično vprašanje tudi za Jude. Tudi oni vedo, da Jezus ne zasluži smrti. Spraševanje, kaj je resnica, je pravzaprav golo izmikanje. Zveni mogoče v smeri: Kdo pa nam more dokazati, da to, kar počnemo ni čista resnica? Jezus ne skuša dokazati, da početje njegovih tožnikov ni pošteno, saj ve, da to ni mogoče. Kdor noče slišati, ne bo slišal, kdor noče iskati, ne bo našel in kdor noče videti, ne bo videl.

 

Hočemo poznati odgovor: Kaj je resnica?

·         Potem se že danes odpovejmo vsakemu poskusu iskanja kompromisov. Samo v iskrenosti je mogoče priti do resnice. Kompromisi zameglijo pogled. Pilat je bil poln kompromisov, zato ni zmogel odločitve za resnico.

·         Potem se že danes odpovejmo lažji poti. Vsaka lenoba nas neprestano sili v laž. Lažja pot pogosto pelje daleč proč od resnice. To je bila pot Pilata, to je bila pot ljudstva. Naj ne bo tudi naša!

·         Potem si že danes priznajmo, da nismo njeni gospodarji, ampak služabnik. Služabniki, ki v dialogu z Bogom in ljubečim bližnjim iščemo pot do spoznanja, ki ga daje Gospod.

·         Potem že ta hip priznajmo, da resnic ni več, ampak je le Ena, tj. božja, ki se ne da prilagajati. Resnica o vsem je samo ena, ker za vsem stoji en Stvarnik in en Gospod.

·         Potem moramo pred Njo, da bi jo lahko izpolnili, vsi pasti na kolena!

·         Potem sprejmimo, da spoznanje Resnice ni ena od nalog našega življenja, ampak prva in najpomembnejša naloga. Ko jo izpolnimo, smo pripravljeni za gledanje Njene slave.

 

Da je resnic več, je ena največjih zablod tega časa. Če hočemo v življenju narediti kaj velikega, se bomo nedvomno morali odpovedati tej zablodi. Samo vztrajno in zavzeto iskanje Resnice nas bo izpolnilo. Vse drugo nas pušča prazne. Naj bo prav iskanje resnice o nas samih, o našem življenju in naši veri, eno ključnih vodil adventnega časa, v katerega bomo počasi vstopili.

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 year 9 weeks od tega
Pridružen: 10.01.2011

Vedno ko sem poslušala ta odlomek, sem se spraševala, zakaj Jezus na Pilatovo vprašanje ne odgovori z ja ali ne. Ne razumem, zakaj je pomebno, da vpraša »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?«.

Potem sem razmišljala, da sploh ni vprašanje ali je kralj ali ne, ampak kako živi, čemu služi. To sem povezala z mojimi predstavami - ali je pomembno, kje sem na hierarhični lestvici ali čemu služim? Vidim, da (kao) služim, zato da bi bila vedno višje na lestvici ne pa vedno bolj zasidrana v resnici, v dobrem. Jezusu pa je bila ves čas pomembna edinole resnica. Sploh si ne predstavljam, kako je lahko živel samo od nje. Sama se počutim tako kravavo pod kožo, da mi je skoraj nemogoče preživeti brez odobravanja, potrditve, dobrega imena, kakršne koli naklonjenosti. Zato resnice velikokrat nočem videti, kadar pa jo vidim in povem, jo zopet povem zaradi občudovanja, ki bi ga utegnila dobiti, ker si jo upam povedati oz. ker jo vidim, in zopet ne zaradi resnice same. Ko zaznam vse te mehanizme, s katerimi avtomatsko skrbim najprej za svojo rit in nikoli najprej za resnico, mi je kar za obupat. Kako lahko to presežem? Potem se jezim na Boga, zakaj ni lažje. Ali mogoče ni zgrešil in se res ne da priti iz tega ven. A saj me vendar ne more in noče imeti za norca?

Težko mi je, da toliko verjame vame, da se lahko premaknem dalj od tu, kjer ždim. Zaradi njegove ljubezni se jezim nanj. 

 

Gospod, prosim te, da ne bi obupovala in prosila, da bi čim manj bolelo, ampak se pogumno oprla nate in vztrajala v resnici do konca, kljub temu da bom vedno znova padala.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 16 hours 41 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala za to močno hrano, Peter!

Sodni proces proti Kristusu se tudi meni zdi z našega gledišča v vseh pogledih nelogičen, zelo logičen pa z Božje strani. Vse veje verske in svetne oblasti – pismouki, farizeji, učitelji postave, Pilat, Herod in nahujskana množica stopijo skupaj, da obsodijo tistega, ki ima resnično edini vso oblast in Jezus jo nedvoumno potrdi, ko ga Pilat vpraša, če je zares kralj. Hkrati mu da vedeti, da ga tudi Pilat sam prepoznava kot kralja. Jezusova kraljevska oblast je za vse druge oblasti glavni in edini razlog za obsodbo. Zanimivo se mi zdi, da Jezus ne molči, ko se razčiščuje dilema o njegovi kraljevski oblasti in jasno pove, da kot Kralj nikogar ne ogroža. Nobeni svetni in verski oblasti ne jemlje avtoritete. On je zato rojen in je zato prišel, da pričuje za resnico. In kaj je resnica? Resnica je, da ni prišel na svet zato, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil. V tej luči se mi zdi nadaljevanje procesa zelo logično. Jezus je prišel, da resnico razodene, ne da jo brani. Do konca se bo razodela šele na križu in v vstajenjskem jutru. Sodni proces proti Kristusu je dejansko sodni proces človeštva proti Bogu. Če bi Kristus nastopil v svojo obrambo (in lahko bi), bi moral obsoditi človeštvo, to bi bilo pa povsem v nasprotju z njegovim odrešenjskim načrtom.

 

Silvano Fausti pravi v eni od svojih razlag, da zelo težko prebavljamo farizeje, pismouke, Pilata, množico…, ker težko prebavljamo sebe; so namreč naše ogledalo. Poklicani smo, da se v njih prepoznamo in sprejmemo dar, ki ga Kralj podeljuje nam, kakor tudi njim – namreč odrešenje, svobodo, polnost življenja v Resnici.

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 26 weeks 1 day od tega
Pridružen: 13.01.2011

Pozdrav, Peter in vsi,

v tem evangeliju in pridigi je poudarjena resnica o Jezusu, tudi sam Jezus pove, da je prišel na svet zato, da pričuje za resnico.

Tudi na naših druženjih v DC poudajamo resnico in iskanje skupne resnice. Te preproste besede so po moje ključne za bivanje tu na tem svetu, ali v Božjem kraljestvu ali peklenskih odnosih.

Resnico vidi vsak po svoje, kako pa v skupnosti ravnamo z njo, je pa odvisno od kakovosti odnosov -

ali se urejajo na način "močnejšega", ali "odraslega", ali "nadrejenega" ali pa -

na način iskanja skupne resnice in življenja v njej.

S tem imam v mislih vsakodnevne odnose, od najmanjših, ko nekoga ali izsilim na cesti ali pa brez besed poiščeva pot tako, da se ob mimohodu pozdraviva s prijaznim pozdravom,  čeprav se ne poznava, do največih odločitev (bomo kupili stanovanje ali gradili hišo...).

Kakor razumem Božje kraljestvo med nami, tu na zemlji, je lahko samo v resnici, skupni resnici.

Hvala Jezusu, da nam je prišel to povedat, Petru, da nam odpira oči in ušesa in vam, da mu sledite. In hvala Gospodu za milost, da zmorem hoditi z vami.