Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n32 Svetilke svetijo zaradi olja, zakaj pa človek?

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 hours 54 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prilika o desetih devicah

»Takrat bo nebeško kraljestvo podobno desetim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle ženinu naproti. Pet izmed njih je bilo nespametnih in pet preudarnih. Nespametne so vzele svoje svetilke, niso pa s seboj vzele olja. Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje. Ker se je ženin mudil, so vse podremale in zaspale. Opolnoči pa je nastalo vpitje: ›Glejte, ženin! Pojdite mu naproti!‹ Tedaj so vse device vstale in pripravile svoje svetilke. Nespametne so rekle preudarnim: ›Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!‹ Toda preudarne so odvrnile: ›Verjetno ga ne bo dovolj za nas in vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!‹ Medtem ko so šle kupovat, pa je prišel ženin, in tiste, ki so bile pripravljene, so šle z njim na svatbo in vrata so se zaprla. Pozneje so prišle še druge device in govorile: ›Gospod, gospod, odpri nam!‹ On pa je odgovoril: ›Resnično, povem vam: Ne poznam vas!‹ Bodite torej budni, ker ne veste ne dneva ne ure!« Mt 25,1-13

 


 

Svetilke svetijo zaradi olja, zakaj pa človek?

 

Ob tem odlomku je pred leti nekdo na forumu razmišljal takole:

  • »Ker se je ženin mudilKdo je tisti, ki lahko zamuja?
  • »Preudarne pa so s svetilkami vred vzele v posodicah olje Kako izbirati, kdaj se je potrebno na določene dogodke pripraviti z zalogo in kdaj nekaj narediti s tveganjem, da se ne bo izšlo, če pride kaj nepričakovanega vmes.
  • Nespametne device so se celo noč navduševale nad lepoto plamena svojih svetilk, ki je gorel samo zanje, pozabile pa so na namen, komu so namenjene. Kdaj sem torej sam sebi dovolj in všeč in kdaj stvari opravljam za druge.

Skupaj se ustavimo ob teh treh stvareh. Pogosto spregledamo, da ženin zamuja. Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?

Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabimo na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do 'izgubljenih' sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na 'svatbo', 'ker nisi imel olja'.

Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.

To je že nadaljevanje druge točke: Kako izbirati, kdaj se je potrebno na določene dogodke pripraviti z zalogo in kdaj nekaj narediti s tveganjem. Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Nazadnje sem poklican, da rečem kakor hlapec, ki streže gospodarju: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹ (Lk 17,10)

Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.

Zdi se, da čas epidemije razkriva prav te naše zgrešene investicije. Kako težko je tistemu, ki mu je delo vse, pa se nikoli ni znal ustaviti, sedaj pa zaradi razmer ali zdravja ne more delati. Kako težko je, če smo razmišljali le o zaslužku, pa je epidemija pobrala vse ipd. Kako težko je, če smo bežali pred drugimi, sedaj pa smo privezani drug na drugega. Veliko je tega, kar življenje prej ali slej prinese. Pravzaprav ničesar ne moremo delati na zalogo, ves čas pa moramo razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog.

Tu pa je že tretji odgovor. Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. Olje sta nazadnje vera, ki se kaže v služenju. Še več, je veselje nad služenjem in Ženinom. Življenje ni v pričakovanju, da bomo praznovali na tuj račun, ampak v veselem služenju na svatbi, ki jo vsem pripravlja Ženin.

Miha_Kopač
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 17 hours od tega
Pridružen: 19.10.2019

Hvala za pridigo Peter.

Jaz sem se najbolj našel v: "Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si."
In: "
S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči."
Res je to olje vera, vera da On vodi, da lahko grem za njim ko pride, ko ne pričakujem in ko ni kot si želim. Vidim, da veliko časa nimam olja. In vidim, da ima Jezus navado "zamujati". :)


Vidim, da je vse kar imam v življenju dar in če je dar je za podariti. Verjetno je zato ta evangelij na zahvalno nedeljo. :) Verjetno je največja nagrada v življenju ravno to, da lahko ljubim in ne, da bi imel kaj zase..

Jezus prosim te, da bi Ti pustil porušiti vse predstave kako bi moralo biti in bi imel vero (olje) da bi lahko šel s tabo ko prideš.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 hours 25 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni…, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno… Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si.«

 

Točno takole se te dni počutim tudi sama.
Hvaležna sem za pridigo in verjamem, da če Ženin zamuja, ima za to razlog in se mu ni potrebno opravičevat. Končno ni nikoli rekel, ob kateri uri pride, naročil je samo, naj bomo čuječi… Tudi če vmes zaspim, da mi le ne bi nikoli zmanjkalo olja vere, potem bo moč svetilko vedno znova prižgati, pa še svatba mi ne uide ;).

 

Hvala za tako lepo spodbudo na koncu pridige: »Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. Olje sta nazadnje vera, ki se kaže v služenju. Še več, je veselje nad služenjem in Ženinom. Življenje ni v pričakovanju, da bomo praznovali na tuj račun, ampak v veselem služenju na svatbi, ki jo vsem pripravlja Ženin.«

Mateja S.
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 4 days od tega
Pridružen: 03.04.2020

Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.

Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. 

Te besede so se me še posebej dotaknile. Ob njih sem okušala svojo popolno nemoč že ob rojevanju otrok. Zavedala sem se kako ni skoraj nič odvisno od mene, ampak da sem v Božjih rokah. Tudi v teh časih, ko se tako blizu mene mnogi borijo s smrtjo se močneje zavedam, kako je Bog Gospodar življenja. 

Na zalogo si prav res ne moremo shraniti kaj dosti. Ostane nam Božja ljubezen in usmiljenje, ki ga okušamo po ljudeh in v osebnem odnosu z Njim. Včasih se je dobro spomniti kaj dobrega smo že od Njega prejeli, ne da bi si to zaslužili. 

Vedno znova se mi vrača misel, ki si jo povedal nekaj nedelj nazaj. Ko duhovnik v taborišču (iz knjige S Kristusom v gulagu: W.J. Ciszek) pravi: "Ker Bog želi, da sem prav tu, svoje delo opravljam kot da je to Božja volja zame." Včasih res ne vidimo da bi bilo naše delo oz. življenje kakšna posebna milost, da bi imelo kak smisel. Vendar Bog ve, da me prav zdaj tukaj potrebuje, zato želim dati vse od sebe, kar lahko. Da bi bila pripravljena, ko pride!

MILENA_HOSTNIK
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 days 16 hours od tega
Pridružen: 26.05.2017

Hvala za pridigo, Peter, ki me nagiba k mislim, kakor ste že pred mano zapisali o zamujanju Ženina. Naprej me misel vodi, da ne moremo govoriti o zamujanju Ženina, ki si na vsakodnevni svadbi prizadeva zame, da se "svatovsko počutim", ki me varuje pri zdravju, obvladuje delovanje interneta in vseh naprav, da se lahko z zoom tehniko zbiramo in kjer je sredi med nami, vendar! Pa še vsak dan se daruje na naših oltarjih, mar ne?