Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n30 Največja zapoved

7 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 hours 27 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Največja zapoved

 

Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.« Mt 22,34-40

 


 

Ljubi Gospoda, svojega Boga …

 

Ne poznam dovolj Stare zaveze, da bi lahko trdil, kako močno je bila v zavesti učiteljev postave misel, da je glavna zapoved ljubezen. Očitno pa je, da takšnemu Jezusovemu odgovoru ne nasprotujejo. Torej je bil odgovor za takratne uradne razlagalce postave pravilen. Ljubezen je največja zapoved v postavi. Najbrž je del odgovora tudi v tem, kar Jezus naroča mladeniču, ki ga sprašuje, kaj naj stori, da bo deležen večnega življenje. Odgovori mu: Spolnjuj zapovedi! Ob tem pogledu se lahko vprašamo, kaj Jezus novega prinese Judovskemu izročilu. S čim je prišel dopolnit postavo in preroke. Če je ljubezen temelj postave in temelj Jezusovega nauka, kje je torej Jezusova novost. Hkrati se poraja vprašanje, zakaj Jezus, kljub zelo jasni pripadnosti judovski tradiciji, ni sprejemljiv za uradno učiteljstvo. Nekaj v njem je očitno zelo drugačnega. Kaj?

 

Jezus na nekem mestu pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih (Mt 5,43-45).« V tej trditvi vidim temeljni obrat, ki ga prinese Jezus in sicer v dveh pogledih: v pogledu na Boga in v pogledu na bližnjega. Če je bil za Jude Bog predvsem mogočni vladar, voditelj in zakonodajalec, je Bog, o katerem govori Jezus dobri in usmiljeni Oče. Iz te podobe Očeta, sledi tudi podoba bližnjega. Bog Oče je oče vseh in zato je moj brat in sestra tudi tisti, ki me sovraži. Ker je vsakdo moj brat ali sestra, tudi do sovražnika ne smem biti ravnodušen.

 

V tej luči sedaj poglejmo na kratko, kaj za Jezusa pomeni ljubiti. Na začetek ljubezni postavlja odnos do Boga. In njega naj bi ljubili kot Očeta. V ospredju novozavezne zapovedi ni več zapoved, ampak iskanje Očeta, njegovega obličja in njegove dobrote. Ljubiti Očeta:

 

z vsem srcem razumem v tem da:

  • iščem njegovo ljubezen in odkrivam veselje, da sem v njegovi hiši,
  • izpolnjujem očetovo voljo,
  • z življenjem zanj pričujem;

 

z vso dušo, tako da:

  • se veselim njegove ljubezni,
  • sem hvaležen za vse, kar prejemam,
  • z zaupanjem sprejemam vse, kar prihaja iz njegovih rok, dobro in slabo;

 

z vsem mišljenjem, da:

  • premišljujem njegovo Besedo,
  • spoznavam lepoto njegovega zgleda in nauka,
  • pričujem o božji modrosti, razodeti po Kristusu.

 

… bližnjega ljubiti, kakor samega sebe. In kje se začne ljubezen do sebe? Le ta je brez pojasnila, kot da o njej vse vemo. A če pomislimo, je prava ljubezen do sebe zajeta v ljubezni do Gospoda, našega Boga. Ko ljubimo Boga Očeta in stvarnika, ljubimo sami sebe. Ko iščemo njega, odkrivamo sebe. Ko se veselimo Boga, ki nas je ustvaril, nas ljubi in nam odpušča, lahko sprejemamo sebe, se veselimo in si v njem odpustimo.

 

Če so bile v Stari zavezi zapovedi tiste, ki so vodile ljubezen, pa je v Novi zavezi ljubezen tista, ki naj bi vodila zapovedi. Kakor je razumel sv. Avguštin: Ljubi in delaj kar hočeš. V pogledu na to novost, so se farizeji in pismouki uprli. Kako težko je biti drugačen od njih.

 

 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 22 hours 46 min od tega
Pridružen: 07.12.2016

 Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. 

Ta stavek, ko ga preberem večkrat stisne pri srcu, da jaz še nisem v tem stanju, da bi ljubil nekoga, ki mi prinaša škodo ali sovraštvo. Sam večkrat doživljam stres ob takem človeku, ker me nekaj razjezi in potem postanem notranje zelo nemiren in ne čutim v takojšnjem momentu, da bi lahko prišel v stisk z njim. Sam se moram najprej umiriti in razčistiti am pri sebi in potem šele lahko sprejmem tako situacijo in se potem umirim. Včasih me Bog potiska na pot, ki mi je stresna in si jo ne želim. V tistem trentku moram  reči, da čutim bolj sovraštvo kot karkoli, dokler se sam ne umirim, predelam zadeve in šele potem lahko sprejmem Boga kot prijatelja. Sam pa mislim, da je nauk te zapovedi, da bi znali videti sovražnike kot prijatelje v danih situacijah. Mislim, da sem lahko na poti, vendar še nisem tako močen, da bi lahko to zapoved živel oz. doživljal v polnosti. Ko mi gre nekdo kontra, kar sam načrtujem ali si želim, sem v tem danem momentu večkrat jezen, kot prijatelj in se moram sam umirjati in predelovati stvari.

 Gorazd Lapanja 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 1 hour od tega
Pridružen: 10.01.2012

 Razmišljam, zakaj je Jezus kot največjo zapoved dal zapoved ljubezni? Zdi se mi, da nam je vsem težko zares ljubiti pa si tega v resnici najraje niti ne bi priznali. V kolikor se že trudim izpolnjevati to zapoved imam v glavi predvsem, da počnem to zaradi Boga samega.  On je šef, jaz pa pridna punčka (mnogi smo bili v tem duhu vzgojeni) in ubogam njegova navodila, da bo pač Bog zadovoljen z mano in mi dal ob koncu življenja plačo, ki si jo bom z izpolnjevanjem njegovih zapovedi prislužila. Do takrat pa moram malo stisniti zobe, se na skrivaj lahko tudi malo pojezim, ker je ta moj šef res zahteven in do plače je še daleč.;) Pa sem se spomnila, da imam že od nekaj nedelj nazaj nalogo, da molim in prosim, da bi Boga spoznavala in dojemala kot ljubečega Očeta. Kot tistega, ki predvsem meni hoče dobro, ne pa da hoče mojo pridnost, da bo Njemu dobro. Če verjamem, da mi hoče dobro, potem najbrž tudi pozna svojo stvaritev in ve bolje od mene, kaj je zame dobro in kaj me bo resnično osrečilo. In če pravi, da me bo osrečilo prizadevanje za ljubezen, bo to verjetno res, četudi na prvi pogled in ne izgleda vedno tako.

Kaj pa me ovira na poti k ljubezni in resnični notranji izpolnitvi? Egoizem. Zgrešena predstava o ljubezni torej. Če v egoizmu vidim predvsem sebe, me ljubezen kliče, da bi videla drugega v tem, kar je in mu dala prostor poleg sebe.

Navsezadnje mi daje tudi Bog okušati, kako lepo je v odnosih, ko se potrudimo in smo lahko skupaj in kako osamljeni smo, ko tičimo vsak za svojim zidom egoizma in ne zmoremo koraka do bližnjega. Gospod nas pozna in gotovo nas je ustvaril za ljubezen. Naj nas napor, ki ga zahteva pot ne prepriča o nasprotnem!

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 55 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Da so starozavezni učitelji postave zelo dobro vedeli, katera je največja zapoved, potrjuje tudi tale Jezusov dialog z enim od njih:

»Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« On pa mu je dejal: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe.« »Prav si odgovoril,« mu je rekel, »to delaj in boš živel.« (Lk 10, 25 – 28)

 

Pogovor se nadaljuje tako, da se je učitelj postave hotel opravičiti in je vprašal Jezusa: »In kdo je moj bližnji?«

 

Tu je torej jedro problema in je točno to, kar praviš v pridigi, Peter; da je vse narobe in vse nam postane nerazumljivo in neznosno težko, če nimamo Boga za Očeta in se ne doživljamo kot njegovi ljubljeni otroci. Če je Bog moj Oče, so vsi ljudje moji bratje in sestre, vsi so moji bližnji. Naenkrat ni več sovražnikov. Četudi bi me vsi sovražili, zame niso sovražniki, ampak so moji bratje in sestre, ki me žal ne zmorejo imeti radi in me to boli, ampak ker so ljubljeni otroci mojega Očeta in moji bratje oz. sestre, ne morem, da jih ne bi imela rada…

 

Žal zelo drži stavek, s katerim si zaključil pridigo, Peter: »V pogledu na to novost, so se farizeji in pismouki uprli. Kako težko je biti drugačen od njih.«

 

Urska Cuk
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 hours 37 min od tega
Pridružen: 18.08.2013

 Nagovarja me misel: Ko se veselimo Boga, ki nas je ustvaril, nas ljubi in nam odpušča, lahko sprejemamo sebe, se veselimo in si v njem odpustimo.

 

Nisem tam. Sprašujem se, če sem sploh na pravi poti do tja, ker je v meni toliko trme ...

 

Se pa, ko preberem to misel, malo umirim - očitno se da, očitno je tudi pot iz teme. Prosim Boga samo za to, da bi lahko bila odprta, da bi lahko delila in tvegala spreminjati svoje predstave o Bogu in življenju in Ga zmogla videti kot ljubečega Očeta. 

mihaela.zakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 1 day od tega
Pridružen: 13.01.2011

Ljubi in delaj kar hočeš. 

Enostavno se sliši, pa je tako zahtevno. Zamislila sem se kako malo ljubezni dam v vsakdanje delo in potem ostane samo moram in treba je. Zmanjka veselja, žara tudi poguma in domiselnosti. Kako polnejše in bolj svbobodno je, kadar mi uspe živeti z ljubeznijo in v Ljubezni.  

Ljubi in delaj kar hočeš.

 

Zalb
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 2 days od tega
Pridružen: 24.10.2017

Zase lahko rečem, da ljubezen jemljem prevč na lahko...

Mislim, da ljubim sebe, mislim, da ljubim bližnje (tukaj imam v mislih predvsem ozek krog okoli sebe(družina)), vendar to je vse skupaj zelo egostično, površinsko in oportunistično in nikakor v skladu z evangelijem in prvo zapovedjo ''ljubi Gospoda...'' Še pri drugi zapovedi ''ljubi bližnjega...'' si bi to preveč po svoje razlagal in bi ljubil res samo dobesedno bližnjega. Takoj se egoistično sprašujem zakaj bi naprimer ljubil samo nekega znanca, zakaj bi se daroval zanj?...

Bog prosim pomagaj mi, da bi svojo napačno držo čimbolj ozavestil in bi tebe lahko čimbolj postavljal na prvo mesto in na začetku te ljubil vsaj z vsem srcem...

Prosim te tudi, da bi kot svojega bližnjega lahko sprejemal več ljudi in jih sprejemal kot brate in sestre.

 

Mirjam
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 1 day od tega
Pridružen: 09.10.2017

Pri tem evangeliju se mi vsakič po glavi mota ogromno misli, ampak nič ne naredim za kakšen korak naprej. Ker se mi ne da potrudit za razumevanje. Verjetno, ker to prinese spoznanje. In to odgovornost, da greš v akcijo kaj spremenit…

No, najprej me Jezus zbega, ker težko sprejmem, da je po njegovi logiki vse tako zelo preprosto: celotna kompleksnost pravil in zapovedi stare zaveze, združena v samo dveh zapovedih.

Potem pride tisto večno upanje na lagodje: »O, to bo šlo pa lažje, če paziš, da ubogaš samo dve pravili kot pa cel spisek«.

Zataknem se pa pri razumevanju teh dveh zapovedi, ker se mi zdita precej »neotipljivi«: Kaj sploh pomeni ljubiti Gospoda? Kako to izgleda, z vsem srcem? Dušo? Mišljenjem? In potem ta ljubezen do sebe, ki je pogoj za ljubezen do bližnjega…

Če se bolj ustavim ob tem kaj čutim, mi je ob tem stavku ful krivica, zakaj ne morem »ljubezni do sebe« malo preskočit, in začet z ljubeznijo do bližnjega. Ne pa, da se moram najprej ubadat se tem, kakšna je sploh ljubezen do sebe, ki ni že egoizem.

No, na koncu evangelija, zmeraj dojamem, da sta ti dve pravili lažji od množice zapovedi samo za tiste, ki so »rojeni po duhu« in jim je lahko edini kompas Ljubezen. Za »starozaveznega človeka«, kjer se vsakič razočarano prepoznam, pa je seveda veliko lažje ostajat  v varnem znanem okolju: pod pritiskom nad tabo visečih pravil in zapovedi.  

Je pa res, da zdaj , ko sem prebrala tvojo pridigo, Peter, nimam več izgovora se ustavljat ob »ne razumem«. Zdaj je že spoznanje… in odgovornost, da moram v akcijo pa kaj narest. Ufff... zdaj pa presegat lagodje :/