Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n29 Kdor hoče biti prvi, bodi vsem služabnik

5 odgovorov [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 34 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jakobova in Janezova prošnja

Zebedejeva sinova Jakob in Janez sta stopila k njemu in mu rekla: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.« Rekel jima je: »Kaj hočeta, da vama storim?« Rekla sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima je dejal: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« Rekla sta mu: »Moreva.« In Jezus jima je dejal: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; dati, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, pa ni moja stvar, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.« Ko je drugih deset to slišalo, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza. Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje, gospodujejo nad narodi in da jim njihovi velikaši vladajo. Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« Mr 10,35-45

 

 

Kdor hoče biti prvi, bodi vsem služabnik …

 

Kdo lahko danes to misel še vzame zares? Če nisi prvi, če ne tekmuješ, te ni. Če se, tako ali drugače ne pojavljaš na prvih mestih, te povozijo. Kako lahko Jezus prisega na tako nefunkcionalno, neuporabno držo? Res, na prvi pogled je biti služabnik nekaj popolnoma neuporabnega. Če pogledamo od bliže, služenje ni tako nesmiselno. Poglejte: Če se borim za prvo mesto, ali je tam še prostor za bližnjega? Če mi je tako pomembno, da bom prvi, kdo je moj bližnji? Bližnji postane služabnik! A to postane z ukazom, ne z zgledom. Postane po krivici, ne z veseljem. In ko bo ta prišel do priložnosti, da pride na prvo mesto, bo oblast izkoristil, da mene naredi za služabnika. Prav tako po krivici. Po stari logiki oblasti je torej popolnoma jasno, da je na videz svoboden tisti, ki je prvi ter suženj tisti, ki je podrejen in streže. Navsezadnje postanemo v tekmi za pomembnostjo vedno podrejeni in razočarani.

 

Poglejmo najprej, kaj se dejansko dogaja?

Nisem strokovnjak za politiko, niti politik, vendar se mi zdi, da že dvajset let gledam isti nekoristni spopad levice in desnice. Vsi bi radi bili prvi in nihče ne bi služil. Vsak, kdor pride na oblast, se bori v prvi vrsti za svoje pravice in ni prostora za služenje. Ne vem, ali je mogoče drugače, a tako kot je videti, ne pridemo nikamor. Tekma za oblast ustvarja sovražnike in nikoli nimam občutka, da bi komu prinesla mir in blagoslov.

Poglejmo Cerkev in našo družbo. Zdi se, da je na videz zelo dobra misel, da moramo kristjani poskrbeti za svoj prostor v družbi tudi s svojim zdravim ponosom, prinesla več škode kot koristi. Občutek imam, kot da vodilni dostojanstveniki samo še tekmujejo, kdo bo izpadel bolj moder in bolj pomemben. Ljudstvo pa se oddaljuje tako od Cerkve kot institucije kot tudi od Evangelija, ki je njena vsebina.

Če pogledam na raven družine in zakonskega življenja se zdi, da tudi na tem področju poteka neprestan spopad. Pred dvajsetimi leti sem pisal diplomo o feminizmu v družbi in Cerkvi in ugotavljal, da s tekmo za prvo mesto noben spol ničesar ne pridobi. Ko gledam v družine od blizu, se zdi, da na splošno poteka ves čas spopad med moškim in žensko. Od tega spopada nihče nimam prave koristi. Mož in žena se drug drugemu ne zaupata, spopad ju oddaljuje in ustvarja napetost.

 

Tako lahko počasi ugotovimo, da Jezus gleda z izredno jasnostjo v človeško srce. Samo dve poti obstajata, vedno pravi ozka in strma ter široka in položna. Prva vodi v življenje, druga v pogubo. Na teh dveh je med drugim zapisano tudi to, kar smo slišali danes: služi ali vladaj. Tisti, ki vlada, ne more vzgajati za služenje. Le tisti, ki služi, lahko ustvarja prostor dialoga in prostor ljubezni, pa naj bo to na najširši družbeni ali na najbolj intimni in osebni ravni.

 

Včasih sem grozno težko razumel, zakaj je Jezus sprejel križ. Mar ne bi bilo bolj smiselno pokazati, kaj je prav in kaj mora vladati. Danes bolj razumem, oblast ljubezni je mogoče pridobiti samo s služenjem!

Vedno znova mi pride pred oči podoba Frančiška Asiškega, ki prosjači po Asiških ulicah. Zakaj je potrebno biti berač, če hočeš biti dober. Danes mislim, da bolje razumem. Samo nora zaveza služenju, ustvarja čisto nov pogled, nov prostor ljubezni.

 

Pred nami je tako nora izbira: služiti ali vladati. Odločitev je naša. A ne moremo se sprenevedati, kjer vlada služenje, vlada ljubezen. Kjer vlada tekmovanje, za ljubezen ni več prostora. Odločitev ni lahka, a vendar jasna. Vedno obstajata le dve poti. Samo ena vodi v resnično življenje!

Tjaša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 weeks 11 hours od tega
Pridružen: 01.11.2011

 Ob tokratnem nedeljskem evangeliju razmišljam tudi o stavku, ko Jezus pravi : »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju«. Prišel je, da nam bi bil služabnik, da bi tudi mi lahko v pravem pomenu besede živeli.

Jezus hvala za tvoje služenje meni, čeprav se sama večinoma "puntam" nad tabo.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 2 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Sama vidim, kako hitro padem v tekmo - biti prva, pomembna, opažena... Takoj sem tam!

 

Pa sem si že stokrat rekla: "Ne bom več, bom drugače." Ampak to je premalo! Veliko premalo. Ugotovila sem, da sploh ne vem, zakaj bi drugače - in da zaradi tega drugače sploh ne gre, če ne vidim smisla.

 

Ampak, kot sprašuješ ti Peter: Ali želimo služiti ali vladati? Kjer je služenje je ljubezen in kjer služenja ni, ni ljubezni. Si mar želim smrti?

 

Samo dve poti sta. Koliko krat izberem smrt in ne življenja.

 

 

Gospod, pomagaj mi, da si bom z vsemi močmi prizadevala za življenje, za služenje, za ljubezen.

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

milena
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 26 weeks 12 hours od tega
Pridružen: 13.01.2011

Nagovoril me je ta evangelij in Petrova pridiga v smer: služiti in vladati, v zvezi s starejšimi, ki smo jim tudi v našem društvu začeli služiti pred dvema letoma. Ne glede na to, da društvo z dejavnostjo ne namerava nadaljevati, je lep prikaz odnosa služenja in vladanja, vsaj sama ga tako vidim. Bolj kot sama služim, bolj starejši vladajo. Sploh ne morem verjeti! Kakšen egoizem se razvije v starem človeku! Bog se usmili, saj ne vedo, kaj delajo! In kaj naj tam sama iščem? Da jim služim? Zakaj že? Da vidim v njih uboge in same Jezuse Kristuse? Ne zdijo se mi ubogi, niti podobni Jezusu, pa čeprav vsak dan v cerkev hitijo in za to prekličejo celo vojsko mlajših služečih!

Bog, pomagaj mi razumeti, bolje- Peter, pomagaj mi, prosim! Hvala.

 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 45 weeks 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2012

Tudi meni ne gre služenje vedno najbolje, oz. mi je večkrat odveč služiti drugim in bi raje služila sebi. Sem se pa ob branju Mileninega prispevka spomnila na en lep dogodek, ki se mi je zgodil ta teden in ob katerem sem bila vesela, da sem se "dala v služenje".

Nimam navade ustavljati štoparjem zaradi neke skrite bojazni, čeprav imam večkrat slabo vest in si tudi sama mislim, da bi morala v vsakem štoparju videti Kristusa. Nisem prepričana zakaj sem tokrat ravnala drugače, a nekaj me je prisililo, da sem ustavila starejšemu gospodu, ko sem otroka peljala v varstvo. Bila sem nemalo presenečena, ko mi je gospod začel razlagati, da štopa do avtobusa, ker gre v Sveto deželo. Ob slovesu mi je v zahvalo obljubljal molitve v svetih krajih. Ker sem (bila) v obdobju, ko sem molitve še posebej potrebna, sem začutila, da mi je Bog pomagal, da sem tokrat lahko ustavila štoparju.

Zdi se mi, da je mnogo načinov, kako lahko služimo drug drugemu; mlajši starejšim in obratno. Morda sama kdaj tudi zaradi zagledanosti v svoje "potrebe" ne vidim načina, kako služi bližnji meni.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 8 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Kako močno je v nas zakoreninjen »zakon močnejšega«. Takoj, ko nam je dana oblast in z njo moč, se že na toliko prefinjenih načinov vtihotaplja v odnose skušnjava gospodovanja in nič privlačna se ne zdi evangeljska logika: »kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vsem služabnik«. Vendar Jezus ni samo naročal; s svojim zgledom nam je pokazal, da v njegovem kraljestvu oblast ni gospodovanje, ampak služenje. Ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge. In je stregel. Vsem je postal služabnik. Končno je to pot služenja plačal z mučeniško smrtjo. Za logiko zemeljskih kraljev in gospodov je takšna drža vedno moteča…

 

Kako pa je z mojim služenjem? Kako ravnam s tistimi, ki so mi zaupani?...Usmili se me, Gospod in ponižno srce mi ustvari! Vedno znova poživljaj v meni zavest, da si ti edini Gospod, edini Vodnik, edini Oče, mi vsi pa smo med seboj bratje in sestre!

 

Vesna, tvoj komentar me je še posebej nagovoril, ker potrjuje, da smo v vsakdanjih drobnih odločitvah vedno postavljeni pred izbiro – služiti ali ne. Ne glede na situacijo, v kateri sem, je vedno na meni, da se odločim ali bom služila ali bom rajši pustila, da mi drugi služijo. Delati dobro tistim, od katerih pričakujemo priznanje in pohvalo, verjetno ni več služenje. Jezus nam bo rekel: »Prejeli ste svoje plačilo.«