Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n28 Prodaj, deli in hodi za menoj

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 17 hours 46 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Bogastvo in hoja za Jezusom

Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Jezus mu je odvrnil: »Kaj mi praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga! Zapovedi poznaš: Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!« Rekel mu je: »Učitelj, vse to sem izpolnjeval že od svoje mladosti.« Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu dejal: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« Ta beseda ga je potrla in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovoril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ti pa so še bolj strmeli in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?« Jezus se je ozrl vanje in rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.« Peter pa mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje. Mr 10,17-30

 



Prodaj, deli in hodi za menoj!

 

Današnji evangelij je nadaljevanje evangelija pretekle nedelje in se v marsičem lepo dopolnjujeta. Spomnimo se, kaj se je dogajalo v prejšnjem odlomku. Farizeji so prišli k Jezusu in ga spraševali, ali je dovoljeno možu ženo odsloviti. Jezus jim je spregovoril o njihovi trdosrčnosti in o visokem idealu, ki ga je Bog položil v človeka. Bog je moža in ženo ustvaril, da bi ustvarjala enost v zakonski zvezi in se drugega veselila in se podarjala. Temu dogodku sledi drugi, ki govori o tem, kako so prihajali k Jezusu starši, mu prinašali otroke, da jih je vzel k sebi, nanje polagal roke in jih blagoslavljal. Vse to ni ugajalo učencem, On pa jim je povedal, da ne pride v nebeško kraljestvo nihče, če ne postane kakor otrok. Potem sem z vami razmišljal, da so farizeji dejansko v sebi zadušili otroka, postali prazni in trdosrčni, zato ni bilo več prostora za čudenje, veselje, iskrenost in navdušenje. Vse je postala le preračunljivost, korist in uveljavljanje svoje moči.

V današnjem odlomku pa srečamo nekoga, za katerega bi v luči prejšnjega evangelija lahko rekli, da pozna otroka v sebi. Če so farizeji spraševali, ali je dovoljeno, pa nekdo – po navadi pravimo bogati mladenič pravi: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« Na prvi pogled bi lahko rekli: Krasno, ta hoče nekaj več. To je tisto, kar je manjkalo farizejem. A če pogledamo od blizu se zdi, da se tudi tu zatakne. Mladeničevo vprašanje me spominja na otroška leta, ko smo se kot otroci želeli iti igrat, pa smo na takšen način spraševali mamo ali ata, če moramo narediti še kaj. Seveda je bilo vprašanje zastavljeno z edino željo, da bi rekla: Je že vse v redu, lahko greš.


Kaj se skriva za vprašanjem: Kaj naj storim?
Najprej predvsem nemir, ki se ga človek kar ne more znebiti. Mladenič bi se rad znebil nemira, ki ga žene, da mora storiti še kaj. Zdi se, da karkoli stori, nič ne pomaga. Ne dobi občutka, da je končano, da se lahko usede in uživa. Ta nemir je dober. Pomeni, da je otrok v človeku še živ, da ni ostarel. Prav zaradi tega nemira pride k Jezusu. Jezus ta nemir pozna, mladeniča razume, a mu ne more reči tisto, kar bi rad slišal. Pove mu tri besede prodaj, deli in hodi za menoj!

Ob tem vprašanju mi prihaja na misel, da je ta nemir vodilo vse trgovine. Trgovci vedo, da nihče od nas ni v popolnem miru in zadovoljstvu. Vsi nam dopovedujejo: Eno ti manjka. A nadaljevanje je drugačno. Ne rečejo: Prodaj, pridi in hodi, ampak pridi in kupuj z nami. Če Jezus vabi mladeniča, naj proda vse in hodi za Jezusom, naj živi za druge, pa trgovci vabijo, naj si privoščimo več in boljše, potem bomo srečni. A miru človek s kupovanjem ne more najti. Nemir ostaja, sla po miru tudi. Zato so vsem znani načini iskanja miru: kupovanja, potovanja in različni načini uživanja – hrana, alkohol, droga, šport …

Vse, kar nam Bog daje, je v svojem temelju lepo, a kar prihaja od zunaj, nas v globini ne zadovolji. Iščemo tisto več, kakor mladenič. Zato nas Jezus, tako kot mladeniča vabi, naj gremo preko zunanjega sveta v notranjost. Ne bo dovolj, da kupimo to ali ono, si privoščimo potovanje ali romanje, doživimo še ne vem kaj. Ne, Jezus nam govori, da življenja ni mogoče kupiti. Nasprotno, potrebno se je odreči vsemu, kar nam zastira pogled v pravo življenje. Gre za zamenjavo logike, namesto kupovati – se odpovedovati; namesto grabiti zase – deliti; namesto obstati – biti na poti.

Ob izzivu, ki nam ga Jezus ponuja, se vsi počutimo nemočne. Lahko je reči, težko je storiti. Jezus nam zato ponuja sebe v hrano – daje zakramente – evharistijo, spoved. V mesecu oktobru imamo rožni venec, skrivnosti nas dvigajo v drugačen svet. Svet otroka, ki se čudi, se veseli in živi v tesni povezanosti z Očetom. Pravzaprav je mogoče živeti drugače le, če smo tesno povezani z Bogom, če hodimo z njim. Naj nam pri tem pomaga Marijin zgled in rožni venec.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ob tej pridigi razmišljam, kje je moj nemir in kaj zame pomenijo besede: pojdi, prodaj, kar imaš in hodi za menoj.
Zelo mi je namreč poznan ta nemir, ki ga s pridom izkoriščajo reklame. V večerih, ko bi se pocrtala in ko bi svoja hrepenenja po lepem, udobnem, zabavnem, sproščujočem, mirnem...življenju hotela izpolniti, večkrat vzamem v roke 'pametni' telefon, ki v svojih neštetih aplikacijah ponuja ogromno lepega, udobnega, spoščujočega... Od Pinteresta do Ebaya, Facebooka in Instagrama. Toliko ponudbe! In vendar me vse te lepote, doživetja in vsebine puščajo prazno.
Prodaj, kar imaš...pravi Jezus. 
Ob tem vidim, da je prvo to, da se ustavim v skušnjavi, da bi čas zapravljala z gledanjem vseh teh lepih stvari, ki jih ponujajo aplikacije in zdržala s temi hrepenenji, ki so v meni. Šele potem je prostor za razmišljanje o drugem, o sebi o bolečini, ki te vodi k drugemu, o odnosih in o potrebah drugega. 
Težka je ta odpoved in ni enostavno pustiti telefona pri miru, a Jezus druge poti v resnično življenje ne daje.
Tako, kot si napisal, Peter, potrebno je vzeti rožni venec v roke in z molitvijo na ustih prositi za pomoč:
Jezus, pomagaj mi, da se bom lahko upirala blišču, ki ga ponujajo razne aplikacije in s teboj vztrajala v hrepenenjih, ki me vodijo k drugemu. 

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 8 hours 57 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Mene najbolj nagovarja tale misel:

»…kar prihaja od zunaj, nas v globini ne zadovolji. Iščemo tisto več, kakor mladenič. Zato nas Jezus, tako kot mladeniča vabi, naj gremo preko zunanjega sveta v notranjost. Ne bo dovolj, da kupimo to ali ono, si privoščimo potovanje ali romanje, doživimo še ne vem kaj. Ne, Jezus nam govori, da življenja ni mogoče kupiti. Nasprotno, potrebno se je odreči vsemu, kar nam zastira pogled v pravo življenje. Gre za zamenjavo logike, namesto kupovati – se odpovedovati; namesto grabiti zase – deliti; namesto obstati – biti na poti.«

Nimam komentarja, samo prošnjo Gospodu, da bi mi dal milost živeti to božjo logiko:

-       odpovedati se

-       deliti

-       biti na poti