Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n27 Pomnoži nam vero

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 46 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Nekaj Jezusovih izrekov

Apostoli so rekli Gospodu: »Pomnôži nam vero!« Gospod pa jim je dejal: »Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej murvi: ›Izruj se s koreninami vred in se presadi v morje,‹ in bi vam bila pokorna. Kdo izmed vas bo svojemu služabniku, ki orje ali pase, dejal, ko pride s polja: ›Pridi brž in sédi za mizo!‹ Mar mu ne bo rekel: ›Pripravi mi kaj za večerjo, prepaši se in mi strezi, dokler jem in pijem, nato boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje služabniku, ker je naredil, kar mu je bilo ukazano? Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹« Lk 17,5-10

 

 

Pomnôži nam vero!

Kako navdušujoče se sliši Jezusova beseda učencem, ko pravi, da jim bo, če imajo vero, mogoče ukazati murvi, naj se presadi v morje in se bo zgodilo. Že kot otroku mi je to predstavljalo pravi izziv. Kako lepo bi bilo, da bi imel takšno vero, da bi se stvari, ki jih želim sebi ali bližnjemu, resnično zgodile. Vendar se Jezus ne ustavlja ob takšni moči. Ustavi se v nekem čudnem dopolnilu te moči. Na enkrat začne govoriti o gospodarju in hlapcu. Pojasni nam, da ni logično, da bi gospodar ubogal hlapca in mu stregel, ampak da je povsem razumljivo, da služabnik streže gospodarju. Pa ne le to, hlapec naj se potem tudi zahvali, da je lahko stregel in naj prizna, da je storil le tisto, kar je moral storiti. To nas najbrž malo stisne. Kaj, hlapci smo? Bog je gospodar in mi nimamo kaj ugovarjati?

Ja, prava vera se dejansko začne šele z jasno predstavo, da je Bog, Bog in človek le človek, da je Bog gospodar in mi smo hlapci. Bog je tisti, ki ve, kaj je za nas dobro in mi naj bi naredili tisto, kar od nas pričakuje. Nenazadnje nas Jezus s svojim zgledom uči prav takšne drže. Njegov oče, je tisti, ki mu naroča, kaj naj stori. Zanj je odločilno, da izpolni Očetovo voljo. Mar ne govori takšna drža o odnosu služabnik in gospodar. Bog Oče naroča Jezusu, kaj naj izpolni. Jezus sicer še v zadnjem boju prosi 'gospodarja' naj gre kelih mimo njega, a če je njegova volja, da trpi, sprejme tudi kelih trpljenja. Jasno daje vedeti, da bo storil, kar mora storiti. Na križu izreče besede: Dopolnjeno je! Hkrati pa zaupa, da je Gospodar tudi dobri oče, zato pravi: Oče v tvoje roke izročam svoj dušo.

Pred dobrim tednom dni smo praznovali Svetega Vincencija Pavelskega in sem z vami razmišljal o tem, kaj ga je iz egoista, bi lahko rekli, spremenilo v človeka, ki je zgled ljubezni za druge, v vernika. Preizkušnja, ki jo je zmogel v veri sprejeti, je bila korak do spreobrnjenja. Ko je bil po krivem obsojen, da je svojemu 'cimru' ukradel denarnico, se je njegovo življenje začelo spreminjati. Zakaj?  Kljub krivici, ki jo je doživljal, se je odločil, da bo molčal. Zadeva se je srečno končala. Krivca so razkrinkali. Preizkušnja, ki jo je doživljal, mu je odprla nov pogled. Najbrž lahko rečemo, da je globoko v sebi začutil, da življenje ni v njegovih rokah in da ga mora prepustiti Bogu. Ko ni napadal in se ni branil, je počasi iz gospodarja postajal služabnik iz svobodnjaka vernik. Življenje je začel sprejemati iz Božjih rok.

Šele ko človek pred Bogom umolkne in začne dajati prostor logiki, ki ga presega, začne rasti v božji ljubezni – postaja vernik. Dokler je vse po naše, smo popolni egoisti. Ko življenje sprejemamo iz božjih rok, postajamo božji, postajamo verniki. Tega nas uči Jezus, tega nas učijo svetniki, pa tudi Marija. Marijin mesec je in danes obhajamo praznik Rožnovenske matere Božje. Kdaj se je Marija izkazala kot vernica? Najprej, ko se je odpovedala svojim predstavam o življenju z Jožefom in družini. Angel ji je oznanil, da bo spočela od Svetega Duha. Marija ničesar ne razume. Ko sprašuje, dobi odgovor, ki jo pušča v negotovosti. A v veri zaupa Bogu in reče: Glej, tvoja služabnica sem, naj se zgodi po tvoji besedi! Tudi kasneje ob Jezusu kot otroku ne razume, zakaj ostaja v templju in jima ne sledi – spet v veri sprejema preizkušnjo. In tako vse do križa. Vedno je njeno vodilo: Zgodi se!

Gospod pomnoži nam vero! Jezus odgovarja – prebudite v sebi zavest, da je Bog gospodar in mi smo le hlapci. Šele potem smo tudi prijatelji. Najprej hlapci! Vera se torej uresničuje v popolnem molku. Ko utihnemo, ko damo prostor Bogu, da vodi naše življenje, šele takrat postajamo verniki. Vedno in povsod naj bi znali reči: Gospod, ti veš, kaj je zame dobro. Govori, tvoj hlapec posluša.

Prav molitev, v oktobru pa še posebej molitev rožnega venca, nas kljub ponavljanju besed vzgaja za molk. Vzgaja nas k razpoložljivosti. Da bi naše misli utihnile, da bi se naše predstave umaknile božjim, da bi naša hrepenenja dali voditi Gospodu in Gospodarju. Da bi v molku zmogli slišati, kaj od nas pričakuje Bog in da bi v molitvi našli moč, da bi to tudi izpolnili. Naj nam pri tem pomaga Marija naša mati in prva vernica.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 59 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Marija ničesar ne razume... A v veri zaupa Bogu in reče: Glej, tvoja služabnica sem, naj se zgodi po tvoji besedi!Vedno je njeno vodilo: Zgodi se! ... Bog je gospodar in mi smo le hlapci. Šele potem smo tudi prijatelji. Najprej hlapci! Vera se torej uresničuje v popolnem molku. Ko utihnemo, ko damo prostor Bogu, da vodi naše življenje, šele takrat postajamo verniki … Prav molitev, v oktobru pa še posebej molitev rožnega venca, nas … vzgaja za molk. Vzgaja nas k razpoložljivosti. Da bi naše misli utihnile, da bi se naše predstave umaknile božjim, da bi naša hrepenenja dali voditi Gospodu in Gospodarju. Da bi v molku zmogli slišati, kaj od nas pričakuje Bog in da bi v molitvi našli moč, da bi to tudi izpolnili.«

Te misli so se me v pridigi posebej dotaknile, ker tudi sama vedno bolj odkrivam, kako zelo mi je potreben molk, da bi lahko slišala, kaj mi govori in k čemu me vabi Bog. Božji načrti zame vedno presegajo mojo zgolj človeško logiko, zato me iz nje lahko potegne samo odnos vere in zaupanja, ki mi ga tako lepo kaže Marija s svojim: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgodi se mi po tvoji besedi!«

Te dni sem v Rimu. Vesela sem in Bogu hvaležna, da sem lahko prav včeraj, na praznik Rožnovenske Matere božje, obiskala baziliko sv. Petra, tam zmolila rožni venec in se ustavila v molitvi na grobu sv. Petra in sv. Janeza Pavla II., ki je poleg prejšnjih treh (veselih, žalostnih in častitljivih)Cerkvi podaril še svetle skrivnosti rožnega venca. Njegovi priprošnji sem priporočila tudi vse, ki se srečujemo na tem forumu, da bi nam Marija, naša Mati in vzornica v veri pomagala slišati, kaj Bog od nas pričakuje in to tudi izpolniti v drži služabnikov, ki smo samo storili, kar smo bili dolžni storiti.