Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n25 Križ - nov začetek

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 hours 9 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezusa križajo

Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. Jn 19,25-27


Kot veste je na današnjo nedeljo pri nas romarski shod - kvatrnica, ki smo jo obikovali kot molitev za prenovo Cerkve na Slovenskem. Tako sta obarvani tudi Božja beseda in pridiga, ki sta nas spremljali pri večerni maši in bdenju pred kipom Žalostne Matere Božje. Hvala vsem, ki ste se molitve udeliežili in podprili naša prizadevanja. 

 

 

Križ - nov začetek

 

Kvatrnico smo oblikovali v luči molitve za duhovno prenovo Cerkve na Slovenskem. Gotovo vsi tukaj zbrani čutimo v sebi bolečino ob stanju Cerkve, pa tudi željo, da bi se kaj spremenilo. Žalostna mati Božja, ki je varuhinja naše cerkve, nam je lahko v veliko spodbudo prav v teh trenutkih. Marija pod križem vztraja in ohranja upanje. Spomnimo se, da Jezus prav v trenutku navideznega poraza, tj. na križu ustanovi Cerkev. V trenutkih popolne teme in zapuščenosti izgovarja besede: Glej tvoj sin, glej tvoja mati in dodaja: Dopolnjeno je. S tem ustanavlja Cerkev, ob smrti pa iz prebodene strani pritečeta kri in voda, znamenje zakramentov, ki nam jih podarja – evharistija in krst.

 

Kako naj gledamo na krizo Cerkve, kaj naj storimo, je pomembno vprašanje tako za vernike kot za duhovnike, škofe in papeža.

 

Prvo, kar moramo zagotovo vedno ohraniti je UPANJE. Žalostna Mati Božja je čudovit zgled vernice, ki pogumno nosi križ za svojim sinom. V težavah se ne pusti zmesti. Že pri vzgoji, ko ne razume dvanajstletnega sina, ki na videz kot neposlušen otrok, ostaja v templju, besede ohranja v svojem srcu in premišljuje. Ohranja vero v dobroto svojega sina. Najhujša preizkušnja pride pod križem. Popolno opustošenje vsega dobrega. Sin, ki mu ni bilo mogoče očitati nič slabega, končuje na križu kot zločinec. Marija stoji pod križem. Zdrži obsodbe, prezir, zaničevanje, bolečino in ohranja upanje. Kako lahko upa, ko je vendarle sovraštvo prevzelo oblast nad vsemi dogodki? Kako lahko zdrži pod križem, ko se zdi čakati v takšnem stanju le povečevanje bolečine? Ker upa in upanja nikoli ne zavrže. Ne zavrzimo upanja v naših neuspehih, pa tudi ob pogledu na Cerkev in prav tako ne v prizadevanjih, da ponovno zaživi.

 

Kako? Poleg upanja, nas more v preizkušnjah bodriti misel na Marijo, ki v trpljenju VZTRAJA Z JASNIM POGLEDOM NA KRIŽ. To je druga pomembna drža, pri rasti v novo življenje. V naših težavah imamo skušnjavo, da pred problemi in neuspehi zbežimo. Ali se delamo kot da jih ni, ali pa jih pripišemo komu drugemu, samo da nam ni potrebno gledati na grozni križ. Marija nas uči vztrajanja in jasnega pogleda na križ. Njeno vztrajanje je opora za učence, hkrati pa se v njej krepi zaupanje in vera v vstajenje.

 

Potem je tu tretja naloga vernika: pod križem OSTATI UČENCI. Marija je vedno in povsod učenka. »Kako se bo to zgodilo?« sprašuje. Zakaj si nama to storil, spet sprašuje. In ko ne razume ničesar, razmišlja in moli. V polomiji, ki jo doživljamo v Cerkvi moramo zdržati ob pogledu na križ in ostati učenci. Vse spolne zlorabe, vse gospodarske zablode, vse malomarnosti duhovnikov, razkristjanjenje družin, porazi pri vzgoji, vsi osebni padci in neuspehi in še in še bi lahko naštevali, so pravemu kristjanu vedno le šola, ne razlog za obup. Potrebno je zdržati v temi križa! Pa ne le to. Ostajati moramo živi v iskanju odgovora: Zakaj? Če ne vemo, kje smo, ne moremo vedeti, kam naj gremo. Tema nam govori o poti, o luči in ne o obupu. Vedno sprašujmo in z Marijo bomo odkrivali potrebne odgovore za pot naprej.

 

Dragi bratje in sestre, polomija Cerkve je le prostor za nov začetek. Zato vas vabim, da z živo vero gledamo na Žalostno Mater Božjo kot Mater Cerkve, ki trpi s sinom in premaguje zlo. Vsak od nas je povabljen, da premaguje zlo.

 

Kje naj črpamo moč na takšen pogled na trpljenje, križ, na polomijo Cerkve. Iz Jezusove strani sta pritekla kri in voda. Jezus je vir novega življenja. Kri in voda predstavljata zakramente Cerkve. Prenova Cerkve je vedno v tesnem srečanju z izvirom, ki je Jezus Kristus in sicer na križu. Oboje smo zameglili. Kakor prvi dan, tudi danes Cerkev raste iz križa: Mojega in tvojega, če ga sprejmeva.

Nova moče je evharistija, iz nje in iz premišljevanja Božje besede bomo črpali pravi pogled na trpljenje in na življenje. Kakor je Marija vztrajala v molitvi z apostoli, bo nova Cerkev zaživela iz občestva, ki moli, ki je povezano v resnici in deli svojo nemoč in trpljenje. Prva Cerkve je vstala iz polomije greha apostolov in ljudstva. Tudi ponovno rojstvo Cerkve se bo zgodilo iz iste polomije, vendar le če bomo skupaj vztrajali v molitvi, v iskrenem podeljevanju svoje nemoči, grešnosti in križev, ter vse upanje stavili v Jezusa, ki je vedno nov začetek.

Naj nam pri tem pomaga Žalostna mati Božja, ki je mati upanja in Mati Cerkve.

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 hours 9 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Danes vas vabim ob 15.30 k petim litanijam,

ob 16.00 pa k slovesni sveti maši,

ki jo bo vodil generalni vikar Slavko Rebec.

 

Po maši (okoli 17h) lepo vabljeni tudi na

odprtje razstave slik otrok iz OŠ Miren

z naslovom Moj pogled na Mirenski Grad.

Gost razstave bo zgodovinar dr. Vojko Pavlin.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 22 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala, Peter, za vsa povabila in spodbude k postu in molitvi za prenovo Cerkve na Slovenskem ob praznovanju letošnje Kvatrnice. Bogu hvala, da smo s sosestrami vsaj v nekaterih delih tega bogatega praznovanja lahko bile z vami. Naj vam Bog in Žalostna Mati božja obilno povrneta ves trud, čas in talente, ki ste jih vložili v pripravo tako lepih bogoslužij, procesije, molitvenega bdenja in okrasitev cerkve. Res izredno lepo!

 

Hvala tudi za to močno pridigo! Nimam komentarja, samo prošnjo h Gospodu, ki si želim, da bi bila čim bolj iskrena in goreča: "Gospod, prenovi svojo Cerkev, a začni pri meni!"

 

Prav zanimivo mi je, da je o potrebnosti prenove Cerkve ravno to soboto na eni od avdienc govoril tudi papež Frančišek:

 

»Ko Cerkev skrbi le lasten uspeh

Povzročiti, da bo srce gorelo, je naš izziv. Pogosto pa se dogaja, da je Cerkev za današnjega človeka 'hladen spomin', če ne pekoče razočaranje. Mnogi, predvsem na Zahodu, imajo občutek, da jih Cerkev ne razume in je daleč od njihovih potreb. Nekateri Cerkev obsojajo kot preveč šibko v odnosu do sveta, spet drugi jo vidijo kot preveč mogočno glede na veliko revščino na svetu. Rekel bi, da je prav biti zaskrbljen, predvsem pa skrbeti, ko se Cerkev zaznava kot posvetno, ki torej sledi načelom uspeha sveta in pozabi, da ne obstaja za oznanjevanje sebe, ampak Jezusa. Cerkev, ki jo skrbi za širjenje svojega dobrega imena, ki se s težavo odpove tistemu, kar ni bistveno, več ne doživlja gorečnosti pri vnašanju evangelija v današnji čas. Na koncu je bolj neka lepa muzejska najdba kot pa preprosta in radostna Očetova hiša. Pa vendar je veliko otrok, ki jih Oče želi imeti doma. To so naši bratje in sestre…

'Bog je ljubezen' (1 Jn 4,8). Uporabljen je glagol biti. Bog se namreč ne spreminja glede na naše obnašanje. Je brezpogojna ljubezen, ne spreminja se. Je ljubezen, ki se ne potroši. Kako lepo je tega zvestega Boga oznanjati bratom, ki živijo v mlačnosti, ker se je prvotno navdušenje ohladilo. Kako lepo je reči: 'Jezus Kristus te ljubi, daroval je svoje življenje, da bi te odrešil, in zdaj vsak dan živi ob tebi' (Evangelii gaudium, 164). Pomembna so ta srečanja, ki nam pomagajo rasti v veri: približati se tistemu, ki je v stiski, graditi mostove, oskrbeti trpečega, poskrbeti za revne, maziliti s potrpežljivostjo tistega, ki je ob tebi, tolažiti obupanega, blagoslavljati tistega, ki ti povzroča hudo … tako postanemo živa znamenja Ljubezni, ki jo oznanjamo.« (Papež Frančišek)

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 hours 9 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Hvala vsem, ki ste bili te dni z nami, ste z nami molili in praznovali. S. Slavica, hvala za tvojo podporo in tudi papeževe misli. Zanimivo, da je v zelo podobnem duhu govoril tudi generalni vikar Slavko Rebec. Spomnil nas je, da Cerkev pogosto imenujemo kot Kristusovo nevesto. Žal je danes bolj podobna razcapani dekli, je dodal. In kaj je naša naloga? Naj delamo kakor nas spodbuja nedeljski evangelij spodbuja: da se kot krivični oskrbnik zavedamo svoje grešnosti in namesto, da bi druge obsojali, z njimi delimo dobro, odpuščamo in iščemo poti naprej.
Mislim, da smo to skušali narediti v teh dneh in da je bilo prav zato tako lepo. Nismo iskali krivcev za nastale razmere, niti se nismo vrteli okrog škandalov, ampak iskali poti za lastno rast in prenovo celotnega občestva - Cerkve. V tem duhu bomo nadaljevali tudi naprej in k temu spodbujali druge.