Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n24 Koliko smo vredni?

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 56 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prilika o izgubljeni ovci

Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«

Prilika o izgubljeni drahmi

 »Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.‹ Povem vam: Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
 

Prilika o izgubljenem sinu

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 

Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹« Lk 15,1-32


 

Koliko smo vredni?!

 

Jezus pripoveduje vse tri prilike farizejem in pismoukom. Ti se imajo za boljše od javnih grešnikov in tistih, ki so pristali na robu družbe. Mogoče je dobro, da se ob tem odlomku najprej vprašamo: Za koga se imamo? Se prepoznaš kot farizej ali kot javni grešnik? Ko srečaš brezdomca, tujca, tako ali drugače prizadetega človeka, kaj se v tebi prebudi? Verjetno je najbolj splošen občutek, čeprav si ga mogoče težko priznaš, ta, ki ga opisuje Jezus v priliki o farizeju in cestninarju, ki gresta molit. Farizej pravi: Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ (Lk 18,11.12).

Zdi se mi izredno pomembno, da se kot kristjani zelo jasno zavemo, kaj doživljamo ob prebiranju takšnih ali drugačnih evangeljskih odlomkov in kako razumemo farizeje in grešnike. Mogoče se nam zdi, da so farizeji grozni, ker ne privoščijo, da se Jezus ustavlja ob zapostavljenih in zaničevanih. Vendar čutenje farizejev sploh ni tako nelogično. Mar ni logično, da se imajo farizeji za boljše? Mar niso po vseh merilih sveta resnično boljši? Dejansko so bolj pošteni, bolj urejeni, vsaj načeloma manj grešni kot javni grešniki, ki so v takšnem stanju že po 'službeni dolžnosti'. Zakaj bi bili za Jezusa javni grešniki boljši od farizejev? Pa vendar jih postavlja više in na nekem mestu pravi: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.« (Mt 21,31).

Mogoče na to vprašanje lažje odgovorimo s prvima dvema prilikama o izgubljeni ovci in izgubljeni drahmi. Tretja nas bo že zmedla. Naj vam zastavim vprašanje: Ali je sta izgubljena drahma in izgubljena ovca kaj manj vredni od tistih, ki jih lastnik ni izgubil? Odgovor je jasen: Ne! Ko se nekaj ali nekdo izgubi, ne izgubi cene. Ampak, ko se izgubi človek – poglejmo mlajšega sina, se nam zdi, da je 'zavožen človek' na enkrat manj vreden. V božjih očeh, je enako dragocen kot tisti, ki se ni izgubil. Da pa bo njega, ko se vrne, še bolj vesel, je pa jasno, kajti: bil je mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.

Ob današnjih prilikah torej vidim prvo pomembno sporočilo, tj. v čem je naša vrednost. Ne v tem, da smo dobri, da se ne izgubimo, ampak, da smo božji otroci. To smo vedno, vprašanje je le, ali se tega zavedamo. Naše veselje in svoboda sta pravzaprav v celoti odvisna od tega, koliko se zavedamo te vrednosti.

Kako naj se tega zavedamo? O tem govori prilika o izgubljenem sinu. Šele ko ta spozna, da je v očetovi hiši resnično bolje kot v 'svobodi', spozna vrednost očeta in svojo vrednost. Starejši sin, ki ne more videti v očetu tistega, ki ga ljubi, je nesrečen in tudi brata ne more klicati za brata, ampak pravi očetu: Ta tvoj sin …

Povabilo današnjega evangelija vidim torej v tem, da se ustavimo ob Bogu kot dobrem očetu in se vprašamo, ali resnično zaupamo in verjamemo, da je dober? Ali verjamemo, da smo vredni toliko, kolikor smo njegovi otroci, ne glede na naše sposobnosti, pa tudi naše uspehe ali neuspehe. Nihče ne more k svoji postavi dodati ne enega lasu, niti enega komolca!

Le če bomo živeli v jasni zavesti, da nas Bog ljubi, bomo mogli bližnje sprejemati kot brate in sestre. Če Bog ni več ljubeči oče, potem tudi bližnji ni brat ali sestra. Naj nas prilika ob božji ljubezni utrdi v jasni zavesti, da smo v božjih očeh dragoceni in med seboj resnično bratje in sestre.

 

 

 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 56 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Lep pozdrav vsem bralcem foruma!

 

15. september je praznik Žalostne matere Božje, ki je tudi zavetnica naše romarske cerkve. Glavno praznovanje tega svetega kraja pa sega v dalnjo preteklost, ko na tem hribu cerkvica ni bila posvečena Žalostni materi Božji, ampak Mariji, ki je imela v naročju Jezuščka. Vseeno se sedaj ustavljamo ob podobi Žalostne matere Božje vendar na Kvatrnico. Kvatrnici oz. kvatram, ki ima najbrž korenine še v poganstvu (kot zahvala in prošnja za darove - v tem času trgatev), je Cerkev dodala globlji pomen tj. post, molitev in zahvala.

Da bi dali temu praznovanju novo podobo, samo ga oblikovali kot Molitev za prenovo Cerkve na Slovenskem. Verjamem, da vsi, ki prebirate evangelije in pridige in se ob njih ustavljate, čutite potrebo po prenovi, zato vas vabim, da se tokrat udeležite našega praznovanja in skupne molitve. Program pa je naslednji:

 

Molitev za duhovno prenovo Cerkve na Slovenskem

KVATRNICA NA MIRENSKEM GRADU

V petek, 20. septembra.

vas vabimo, da se nam pridružite v postu,

ki je temelj osebne duhovne rasti, pa tudi žrtev za bližnje.

 

V soboto, 21. septembra

vabljeni  ob 19.00 k maši za družine in mlade

procesiji z lučkami

in molitvenem bdenju ob kipu Žalostne matere Božje do polnoči.

 

Med mašo in po maši bo priložnost za spoved.

 

V nedeljo, 22. septembra

bomo ob 7.00 in 10.00 obhajali sveto mašo.

Popoldan ob 15.30 bodo pete litanije,

ob 16.00 pa slovesna sveta maša,

ki jo bo vodil generalni vikar Slavko Rebec.

 

Po maši (okoli 17h) lepo vabljeni tudi na

odprtje razstave slik otrok iz OŠ Miren

z naslovom Moj pogled na Mirenski Grad.

Gost razstave bo zgodovinar dr. Vojko Pavlin.

 

Iz sobote na nedeljo je v Gnidovčevem domu omogočeno tudi prenočišče.

Za več informacij pokličite:  040 244 657 (Andreja).

 

Upamo, da se vidimo!

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 34 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Hvala, da ste dali praznovanju Kvatrnice tako lep namen! Naj molitev in post obrodita bogate sadove!

Če le Bog da, se vidimo! 

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 56 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Danes vse posebej vabim k postu za osebno spreobrnjenje in prenovo Cerkve na Slovenskem.

Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 hours 56 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prisrčno valbjen/a ob 19.00 k maši za duhovno prenovo Cerkve na Slovenskem,

procesiji z lučkami

in molitvenem bdenju ob kipu Žalostne matere Božje do polnoči.

 

Med mašo in po njej bo priložnost za spoved oz. pogovor.