Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n22 Bog ne daj, Gospod

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 hours 25 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Hoja za Kristusom zahteva odpoved

Tisti čas je Jezus začel svojim učencem razodevati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in tretji dan vstati. Peter pa ga je vzel k sebi in mu začel braniti: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Proč od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.«

Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.« (Mt 16,21-27)

 

 

Bog ne daj, Gospod,

trpeti pa ne smem! To bi bilo najbrž naše nadaljevanje Petrove trditve. V tem, da je vsako trpljenje hitro krivica, se kristjani prav nič ne razlikujemo od nekristjanov. Zato smo tako glasni, če nas v medijih kaj 'skrtačijo', nam naprtijo resnične ali izmišljene zlorabe. Že naš odziv kaže, da razumemo vero, kakor apostol Peter pred vstajenjem: biti kristjan pomeni, da nas bo Bog imel rad in bo šlo vse, kot je prav, tj. lepo, brez bolečine in zapletov. A Jezus jasno pove, da brez trpljenje ne bo šlo. Križ je zunanje znamenje kristjana, a ne le znamenje, je tudi orodje, s katerim more slediti svojemu učitelju.

Pa smo spet pri razmišljanju preteklih dveh nedelj. Vero bi praznovali kakor Miklavža ali ostala dva 'dobra moža' in nikakor ne bi bili potrpežljivi in vztrajni v preprostosti kanaanske žene. A Jezus nas na vsakem koraku vabi, naj vendarle dojamemo hojo za njim kot veselo življenje s križem. Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.

Razmišljanje o veri bi lahko v nadaljevanju pretekle nedelje razumeli v naslednjih nasprotjih:

  • Hoditi, ne stati,
  • Razmišljati, ne spati.
  • Biti zvest resnici, ne ugajati.
  • Tvegati čudaštvo, ne bežati.

Temelj vsake od teh trditev je križ, odpoved, napor. Naj naše razmišljanje o veri podkrepimo z Jezusovim povabilom: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.

Hoditi, ne stati. Jasno je, da je lažje reči, da sem na cilju, kar pomeni, da mi ni potrebno iti naprej. Napor je v tem, da moram vedno znova vstati, bodisi ob padcu, bodisi od počitka. Človeška narava nas vleče k ugodju, užitku in počitku. Veliko lažje se umirimo, če je vse končano, kot če moramo vedno imeti v mislih, da moram iti naprej. A pravi mir je v tem, da sprejemamo križ hoje za Jezusom in se v tem umirimo.

Razmišljati, ne spati. Čisto zadosti nam je, če se čez dan ukvarjamo s tistim, kar delamo. Zakaj bi razmišljali, kje so naši bližnji, kje smo v odnosu do njih, kje je Bog ipd.Veliko lažje se zamotimo z novicami in praznim klepetom, kot da bi se ustavljali ob sebi in misli ter doživljanja sproti urejali. Tudi to je križ, križ polnega življenja v hoji za Jezusom. Je napor, ki prinaša veselje, a odločiti se moramo zanj vedno znova. Umirati moramo skušnjavam 'izklapljanja' in ugodja.

Biti zvest resnici, ne ugajati. Lepo je, če se razumemo, a če se ne, je bolje, da se naredimo gluhe in slepe in ne 'kompliciramo'. Nasmehnemo se in delamo po svoje. Ne razpravljamo o tem, kaj je resnično in dobro, ampak konflikte pometamo pod preprogo. Malo si ugajamo, malo se skrivamo, pa gre nevihta mimo. Križ je biti zvest resnici: radikalno, brezkompromisno, do konca, tudi do tveganja obsodbe in 'izobčenja'. A Jezus je radikalen. Hoje za njim ni, če resnici nismo zvesti.

Tvegati čudaštvo, ne bežati. Če smo dosledni, bomo pogosto čudni. Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne, nepomembne. Čudni zato, ker ne bomo sposobni urediti odnosov 'bolj elegantno', tako kot jih ureja ves svet. Malo se zlažeš, malo prikrivaš, malo ugajaš, malo blefiraš in se greš diplomacijo, pa prideš ceneje skozi. In spet smo pri križu in hoji za Jezusom, ki ne pozna kompromisov in izbiranja lažje poti.

Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas vztrajno čaka.

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 5 days od tega
Pridružen: 10.01.2011

Tokratna pridiga me nagovarja čisto konkretno:

Veliko lažje se umirimo, če je vse končano, kot če moramo vedno imeti v mislih, da moram iti naprej.

Ja, vedno misliti na to, kaj je potrebno postoriti jutri, kaj še stoji, kljub temu, da je nekaj že zaključeno ... ufa, naporno :)

Zakaj bi razmišljali, kje so naši bližnji, kje smo v odnosu do njih, kje je Bog ipd.
Ja, saj imam svojega dela toliko in že zase porabim en kup časa, da vem kje sem ... in pol še drugi sitnari. Pa naj se spravi v red, tako, kot se moram jaz ... :)


Lepo je, če se razumemo, a če se ne, je bolje, da se naredimo gluhe in slepe in ne 'kompliciramo'
Ja, ker moraš razmišljat in met utemeljitve in moraš vztrajat in bit pol še čuden, ker se drugi s tabo ne strinja ... preveč naporno :)

Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne, nepomembne.
Res mi ni do tega, da bi bila čudna!

Pa vendar! Tako lepo je, ko zjutraj začnem dan z novimi plani, ko vem, kaj se bližnjemu dogaja in mu skušam priti na proti, ko povem svoje mnenje in sem svobodna - četudi čudna. Lepo je stopati po Jezusovi poti križa!

Peter, hvala za tole pridigo, ki tako konkretno nagovarja!


"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 hours 57 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Tudi jaz sem hvaležna za pridigo! V njej me še posebej nagovarja tale del:

»Jezus nas na vsakem koraku vabi, naj vendarle dojamemo hojo za njim kot veselo življenje s križem. Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.

Razmišljanje o veri bi lahko v nadaljevanju pretekle nedelje razumeli v naslednjih nasprotjih:

  • Hoditi, ne stati,
  • Razmišljati, ne spati.
  • Biti zvest resnici, ne ugajati.
  • Tvegati čudaštvo, ne bežati.«

 

Res je križ, in včasih se zdi obupno težek, ko je treba narediti naslednji korak takrat, ko bi najraje obstala in malo počivala; ko se je treba prisiliti k razmišljanju in ukrepanju takrat, ko bi se najraje »odklopila«; ko je treba vztrajati v resnici takrat, ko bi najraje popustila, da ne bi prizadela bližnjega, ki misli drugače; ko je treba tvegati za ceno čudaštva, čeprav bi najraje pobegnila iz »prizorišča«…

A brez tega križa bi izgubila prav tisto, kar iščem: »vstajenje« – polno življenje, veselje, okus po dobrem in lepem.

nuša
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 16 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Tudi meni je ta pridiga zelo konkretno povabilo k temu, naj hodim, razmišljam, iščem resnico in ne "stoje spim". Tako je konkretna, da ne pušča izgovorov za to, da ne bi vedela, kaj je potrebno narediti. Mi je spodbuda za vsakdanji napor, služenje, angažiranje, ... Najtežji del mi je ta, naj bom zvesta resnici, ko jo že sebi težko priznavam.


Spodbuda mi je tudi to, kar praviš, Andreja, res je slišati dobro - zjutraj vstati z novimi plani in s tem, da veš, kje drugi je in mu skušaš priti naproti! Žal redko zjutraj vem, kje drugi je, zato sem nemirna, ker se večino časa bojim, kaj si drugi misli o meni, a sem kaj naredila narobe, ... če bi videla, kje drugi v resnici je, se ne bi bala, ker bi vedela, kje je. Tega si želim. 

Hvala za te spodbude!


"Ne bojte se! Široko odprite vrata Kristusu!" (papež Janez Pavel II.)