Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n21 Ozka vrata

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 7 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Ozka vrata

Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« Lk 13,22-30

 

Opravičujem se vam, če ste zastonj gledali na forum. Sem obležal in nisem bil sposoben napisati ničesar. Po premoru vam pošiljam pridige za nazaj, če bodo koga nagovorile. Lp peter

 


Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata …

 

Ne vem zakaj me zadnje nedelje tako intenzivno spremlja misel, da smo iz našega krščanstva naredili takšen zmazek, da ga sam Bog ne more prepoznati. Spomnil sem se na pogovore odprtju drugega Vatikanskega koncila (začetek 11. oktober 1962), kjer mi v ušesih odzvanja le to, da je papež Janez XXIII. razmišljal, da je potrebno odpreti okna, da bi v Cerkvi zavel nov veter. Nov veter je bil vsekakor potreben, papež je bil pogumen in naredil je pomemben korak. Toda… Nov veter je res zavel, odprli smo okna, razširili vrata, obrnili oltarje k ljudem, začeli graditi cerkve, ki niso bile več ozke, visoke, temačne, ampak široke, bolj podobne dvoranam kot molilnicam. Ja, vse je postalo široko, lahko dosegljivo ljudem. Skrivnost je bila preveč težka beseda, vse je moralo postati razumljivo. Rožni venec je postal zastarela molitev. Moliti je potrebno s svojimi besedami, kakor ti paše oz. kakor čutiš. Vse mora biti blizu ljudem, brez napora, brez odrekanja. Na post smo pozabili, spoved smo odmaknili, vse je postalo blizu, dosegljivo, lahko, prijetno. Končno smo zadihali. Nič več zatohlega kamnitega tlaka, ozkih, visokih temačnih oken, skritega tabernaklja itd. Vse je postalo blizu, blizu, dosegljivo, prijetno.

In kaj smo v resnici dosegli? Oddaljili smo se od Evangelija, Kristusa, križa, Skrivnosti. Bog je postal oddaljen, večno življenje in vstajenje pa sta postala pravljica. Stopili smo v novo dobo prijetnega – če se le malo ustavimo – praznega, podobnega vsemu posvetnemu, le da bolj zanikrnega. Če v Cerkvi zbrišemo križ in Skrivnost, nimamo kaj ponuditi. Posvetni človek je v vsem presegel vernega. Gradi si lepše in mogočnejše stavbe, prireja si čudovite predstave in koncerte, privošči si vse lepote sveta. Če vernik nima pred seboj križa in Skrivnosti je najbolj zanikrn med vsemi posvetnimi, ali pa je popolnoma posveten, ima le še nalepko, na kateri piše – kristjan.

Jezus nikoli ni slepomišil. V ospredje svojega oznanila daje križ in Skrivnost. Odrešenje je za tiste, ki si prizadevajo vstopiti skozi ozka vrata. Ozka, ker ni vse postlano. Ozka, ker zahtevajo napor, odrekanje. Ozka, ker je potrebno 'shujšati' od vseh naših nepotrebnih želja. Skrivnosti ni mogoče doseči drugače, kot če si prizadevamo vztopiti skozi ozka vrata notranjega človeka, notranje tihote. Skrivnost se ne ponuja tistim, ki iščejo, kar jim paše, kar je lažje. Svetloba skrivnosti bo zajela le tiste, ki 'po vseh štirih', po kolenih rinejo navzgor.

Mislim, da je v tem času odločitev nujna. Ne moremo se pred svetom brez konca sprenevedati, kdo smo. Jasno je, da je kristjan le tisti, ki je vzljubil križ in sprejel povabilo, da vstopi skozi ozka vrata. Jasno je, da množica razvad in zgrešenih predstav, ki smo si jih navlekli nase, ni krščanska in da se je je treba otresti. Natočimo si čistega vina in si povejmo: Sem kristjan, ker ljubim križ in hrepenim po vstopanju v svetlobo neskončne Skrivnosti. Ali pa recimo: Nisem kristjan. Ne maram napora, ljubše mi je življenje v udobju in uživanju. Moje geslo je: Izkoristi dan.


Dragi bratje in sestre, res je pošteno do tistega, ki je za resnico umrl na križu, da rečemo bobu bob.
Se mu priklonimo in ga vzamemo za res ali pa preprosto odidemo. Ni pošteno, da bi nas moral s križa gledati, kako se pretvarjamo v nedeljskih oblekah in na prvih sedežih.


Najprej torej odločitev za ozka vrata, potem pa na kolena, da v zavzetem prizadevanju vstopimo skoznje.

 

 

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 2 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Jasno je, da je kristjan le tisti, ki je vzljubil križ in sprejel povabilo, da vstopi skozi ozka vrata…; res je pošteno do tistega, ki je za resnico umrl na križu, da rečemo bobu bob. Se mu priklonimo in ga vzamemo zares ali pa preprosto odidemo. Ni pošteno, da bi nas moral s križa gledati, kako se pretvarjamo v nedeljskih oblekah in na prvih sedežih.«

Praznik povišanja svetega Križa je danes, po naših škofijah pa dan molitve za nove duhovne poklice. Sama se danes s hvaležnostjo Bogu in Brezmadežni spominjam 33. obletnice vstopa v Družbo Marijinih sester. S hvaležnostjo mislim tudi na vse, ki so me in me na tej poti še spremljajo. Posebej hvala tebi, Peter! Čeprav bi se morala stalno, se mi zdi danes še posebej zgovorno ustaviti ob premišljevanju o ozkih vratih in o ozki in strmi poti, ki vodi v življenje. Jezus pravi, da jih je malo, ki jo najdejo. Zase pravi: »Jaz sem vrata…« »Jaz sem pot…« Gre torej za to, da ves čas iščem Njega, da ga najdem ter hodim za Njim. Če je moje iskanje iskreno, če je iskrena moja hoja za Njim, prej ali slej spoznam, da so vrata ozka, da je pot ozka in strma in je zato potrebno, kot praviš, Peter, »'shujšati' od vseh naših nepotrebnih želja«.

Kako to, da nam je povsem jasno, da je za lepoto telesa in za njegovo zdravje potrebno toliko askeze, diet, zdravega načina življenja, samodiscipline v prehranjevanju in telesni aktivnosti; da bi bilo kaj podobnega potrebno za zdravje duha, nam gre pa tako težko v glavo in še težje do srca…

»Najprej torej odločitev za ozka vrata, potem pa na kolena, da v zavzetem prizadevanju vstopimo skoznje.«