Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n19 Takoj

3 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 hours 2 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus vabi Petra k sebi

Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpústil množice. In ko je množice odpústil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddáljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično, ti si Božji Sin.« (Mt 14,22-33)

 


 

Takoj!

Ob tem, ko je Jezus nasitil množico, smo se ustavili preteklo nedeljo. Razmišljali smo, da vabi učence iz cone udobja k temu, da poskrbijo za bližnje, končni cilj pa je pričevanje o kruhu življenje. Tako kot on ne dela čudežev zato, da bi nasitil lačna usta, naj bi tudi učenci prepoznali duhovno lakoto v sebi, odkrili globine vere in o njej pričevali. Vse kar Jezus dela, se pravzaprav vrti okrog teh treh preprostih misli: zapustiti cono udobja, srečati bližnjega in pričevati o Bogu.

Tako smo danes slišali, da je Jezus spet naredil čudež, ko se je po vodi približal učencem.Želi jih predramiti iz cone udobja in jih vabi v svet novega odnosa z Bogom, Njim, ki jih vedno in povsod spremlja. Ta pot se zdi zapletena. Tako v Cerkvi pogosto zelo kompliciramo, ko govorimo o tem, kaj pomeni verovati. Stvar pa je zelo preprosta, čeprav težka. Kako preprosto Jezus to, kar oznanja, tudi udejanja lahko vidimo v besedici, ki se v evangeliju trikrat ponovi, ko opisuje Jezusovo delovanje. V oči me je zbodla besedica TAKOJ in sicer:

  • Ko se je množica nasitila, je Jezus takoj naročil učencem, da so šli v čoln …
  • Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!«
  • Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?«

 

Stopiti iz cone udobja, brez česar ne moremo postajati Njegovi učenci, je mogoče, če posnemamo Jezusovo držo, ki jo močno povzema ta preprosta besedica: TAKOJ! Ta ne izraža panike, nepremišljenosti ali neučakanosti. Nasprotno, govori o izredni živosti, v kateri se Jezus giblje. Živ je, ko dela, živ ko govori, živ ko razmišlja. Vedno je živ, nikoli zaspan, odklopljen, naveličan.

Po trdem delu, po čudežu, ne zadremlje, se ne zaklepeta, se ne zasanja. Živ je in v tej živosti ve, da je najbolje, da učenci odidejo, on pa bo odpustil množico. Tako bo najbolj prav, tako se ne bo zapletal brez potrebe v pregovarjanje z njimi. Čaka ga še trenutek, ki bi ga rad prebil z Očetom. Torej ni časa za cono udobja, za neko odklapljanje. Tudi po trdem delu nas Jezus vabi k živosti. Naj se ne 'razlezemo', 'odklopimo' ipd. Vedno je čas za besedo TAKOJ! Po delu je delo, po delu je čas za molitev, je čas za počitek. Vse je živo, nič lenobnega ni. Takoj, pomeni vedeti, kaj sledi in zakaj. Kaj je najbolje zanj in za bližnje.

Kako ostaja Jezus vedno živ nam pokaže njegov hiter odziv na strah. Takoj jim pravi: Ne bojte se … Vedel je, kaj bo sprožil pri učencih. Vedel je tudi, kaj želi doseči. Ta hoja po vodi ni bilo naključje. Preprosta besedica takoj govori o 'priklopljenosti na bližnje'. Jezus ima ljudi okrog sebe vedno v zavesti. Ne izklaplja se, vidi jih, doživlja z njimi in skrbi zanje. Vedno in takoj!

Potem pa je tu še en dokaz, kako živ je Jezus v odnosih, kako vztraja daleč proč od cone udobja. Bolje ve, kaj se dogaja Petru kot on ve zase. Ne potrebuje premisleka, kaj naj stori, ko se začne Peter utapljati. Ve, da se sam v tistem hipu ne bo več 'sestavil'. Ker ni bilo vere in ker ni v veri stopal k Njemu, ampak je bilo kup postavljanja, tekmovanja, preizkušanja in še česa, je Jezus pričakoval strah, ki Petra prevzame ob valovih. Takoj ve, kaj mora storiti, ker se ne izgublja v nepotrebnih občutkih kakor učenci. Takoj stegne roko in ga reši.

Kako lep zgled nam daje Jezus v preprostem večeru. Takoj poskrbi za učence in množico. Potem pa se ne izgubi, ampak si vzame čas za molitev. Takoj vidi učence in jih pomiri, ko se prestrašijo. In Petra takoj prime za roko in mu vrne trdnost, ki jo je izgubil.

Naj bodo takšni naši večeri, takšni naši odnosi, takšni naši dotiki. Živimo polno in brez pavz, potem bo TAKOJ drugače

Andreja
Slika za %user
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 weeks 4 days od tega
Pridružen: 10.01.2011
Mene tokratna pridiga prav navdušuje. Beseda TAKOJ - je preprosta in zadane v bistvo. Ob zadnjem stavku, sem se prav nasmehnila: Živimo polno in brez pavz, potem bo TAKOJ drugače.
 
Res je tako. Ko te 'cuka' dol in se ti nič ne da, je najbolje, da se TAKOJ zbrcaš in zagrizeš, ker je z odlašanjem in prekladanjem vedno samo slabše.

"Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto." Sv. Vincencij Pavelski

Miha_Kopač
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 3 days od tega
Pridružen: 19.10.2019

Mene pa iz evangelija najbolj nagovarja: "Jezus je takoj iztegnil roko".
Kadar pred seboj ne vidim poti, je Jezus že tukaj, če mu zaupam, me že čaka. To me pomirja in pošilja naprej, da se ne rabim utapljati v žalosti in spominih, kjer ne vidim nikogar okrog sebe, ampak lahko res takoj stopim na pot, ki mi jo pripravlja.

Nagovarja me pa tudi to, da se je Jezus (v  odlomku prejšnje nedelje) odpravil na samo, da bi molil, pa so prišle množice in je najprej poskrbel za njih, videl učence, bil res tam.. potem ko je odpustil množice je lahko šel na samo. Vidim eno res veliko potrpežljivost in držo darovanja, ki postavlja potrebe drugih pred svoje.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 hours 45 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Ta trikratni TAKOJ v nedeljskem evangeliju tudi mene zelo nagovarja. Osebna izkušnja pa mi potrjuje, da tudi zares »deluje«:)

TAKOJ, ko se odločim, da se ne bom vrtela okrog sebe in razburkanih valov, ki bi me lahko potopili, je Božja roka TAKOJ z mano in TAKOJ je vse drugače. Včasih se zdi kot pravi čudež, čeprav gre preprosto za živ stik s seboj, z drugim in z Bogom. Žal pa je, kot praviš, Peter, med nami vse preveč »izklapljanja« in tarnanja in utapljanja v misli, kako »ne zmoremo« in kako »se nič ne da«.