Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n18 'Počivati' ali počivati

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Stran je dosegljiva
Zadnjič prijavljen: 8 min 27 sec od tega
Pridružen: 10.01.2011

Prilika o nespametnem bogatašu

Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« Lk 12,13-21

 

 

'Počivati' ali počivati

 

Razmišljanje bogatina je kot nalašč za te počitniške dni. Mar na dopustu ne rečemo tudi mi: Duša moja, počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. Kaj je v tem slabega? Zakaj ne bi počivali, jedli in pili in se veselili? Zakaj Jezus pravi: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Poleg tega smo pred štirinajstimi dnevi poslušali o Jezusovem obisku pri Marti in Mariji. Se še spomnimo? Marija je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede. Lahko bi rekli, da je počivala.  Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Ko je Marta nesrečno potarnala Jezusu: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!«  ji je on odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

 

Kot da bi takrat grajal Marto, ker je delala, danes pa graja bogatina, ker počiva. Na prvi pogled Jezusu nikoli ni nič prav. Enkrat je problem delo, drugič počitek. Marijo, ki počiva hvali, bogatina, ki počiva graja. V čem je dejansko problem? Zadnjič smo ob Mariji in Marti razmišljali, da ni vprašanje streči ali sedeti ob gostu, ampak vrteti se okoli sebe ali srečati drugega. Marta streže sama sebi, zgreši cilj Jezusovega obiska, tj. srečanje. Medtem ko se Marija v nežni pozornosti z gostom sreča v globini, mu v hvaležnosti prisluhne, se ga razveseli in ga sreča. Torej ni vprašanje sreči ali ne, ampak ustaviti se, umiriti se in srečati. Če se vrtimo okrog sebe, ne bomo naredili nič pametnega, ne če strežemo, ne če poslušamo oz. počivamo.

 

Torej če zadnjič ni bilo vprašanje, streči ali počivati, najbrž tudi tokrat ni problem v počitku. Kje pa je težava? Jezus jo poimenuje: biti ali ne biti bogat pred Bogom. V čem je resnična težava bogatinovega počitka? Kako resnično počivati? Kaj je tisto, kar resnično prinese počitek, ki nam ga Jezus zagotovo privošči, saj tudi svojim učencem pravi: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« (Mr 6,31) Če povežemo z razmišljanjem o Mariji in Marti, lahko vprašanje o počitku osvetlimo z vprašanjem: Kako srečati sami sebe, da bi mogli počivati? Gre za preprosto vprašanje: Kdaj pa je mogoče srečati sebe, Boga, bližnjega? Kaj je za srečanje potrebno? Te dni sem vzel v roke knjigo Moč tihote, Proti diktaturi hrupa, pogovor s kardinalom Robertom Sarahom. Že prve strani me zelo nagovarjajo. V enem od poglavij pravi:

 

Tihota vsakdanjega življenja je nepogrešljivi pogoj za bivanje z drugimi. Človek brez zmožnosti za tihoto ni sposoben svoje okolice slišati, ljubiti in razumeti. Ljubezen se rodi iz tihote. Izvira iz tihega srca, ki je sposobno poslušati, slišati in sprejemati. Tihota je pogoj za to, da se vživimo v drugega človeka, in nujnost za razumevanje samega sebe. Brez tihote ni ne počitka, ne vedrine in ne notranjega življenja. Tihota je prijateljstvo in ljubezen, notranja ubranost in mir. Tihota in mir utripata iz enega samega srca.

V hrupu vsakdana je vedno gibanje, ki se zbudi v človeku. Hrup ni nikoli miren in ne vodi k razumevanju drugega. Kako prav je imel Pascal, ko je v Mislih zapisal: »Vzrok, da so ljudje nesrečni, je en sam: da ne znajo mirno sedeti v svoji sobi.« …

… Hrup je s svojim prazničnim videzom kakor vrtinec, ki onemogoča, da bi si pogledali v obraz. Dogajanje postane pomirjevalo, antidepresiv, morfij, oblika sanj, neuresničljivih predstav. Toda ta hrup je nevarno in navidezno zdravljenje, peklenska laž, ki človeku omogoča, da ne vidi svoje notranje praznine. Streznitev je lahko le brutalna. (str.  40-41)

 

Prepričan sem, da Jezus vidi bogatina, ki se valja v hrupu svojega srca. V nemiru beganja in neprestanega naprezanja, da bi našel nekaj, kar ga bo potešilo.Je in pije, da bi napolnil svojo praznino. Išče užitke in si privošči marsikaj, da bi zapolnil svojo praznino. Prej je delal, tako da se je zgubljal, sedaj se zgublja v počitku. Ne zna pa v miru sedeti v svoji sobi sam ali s svojimi bližnjimi in se srečati. Dragi bratje in sestre, želim vam, da bi v počitniškem času ne bežali v hrup dogajanja, ampak se ustavili v tihoti svojih src. Da bi našli sebe, srečali Boga in bližnjega. To je naše edino bogastvo, ki prinaša pravo zadovoljstvo in resničen mir.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 12 hours 16 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

»Enkrat je problem delo, drugič počitek… Zadnjič smo ob Mariji in Marti razmišljali, da ni vprašanje streči ali sedeti ob gostu, ampak vrteti se okoli sebe ali srečati drugega… najbrž tudi tokrat ni problem v počitku. Kje pa je težava? Jezus jo poimenuje: biti ali ne biti bogat pred Bogom. V čem je resnična težava bogatinovega počitka? Kako resnično počivati? Kaj je tisto, kar resnično prinese počitek, ki nam ga Jezus zagotovo privošči?...Če povežemo z razmišljanjem o Mariji in Marti, lahko vprašanje o počitku osvetlimo z vprašanjem: Kako srečati sami sebe, da bi mogli počivati? Gre za preprosto vprašanje: Kdaj pa je mogoče srečati sebe, Boga, bližnjega? Kaj je za srečanje potrebno?«

»Tihota vsakdanjega življenja je nepogrešljivi pogoj za bivanje z drugimi… Tihota je pogoj za to, da se vživimo v drugega človeka, in nujnost za razumevanje samega sebe.«(Robert Sarah)

Hvala za tako lepo povezavo dveh nedeljskih evangelijev! Me nagovarja nadaljevanje razmišljanja o delu in počitku, ki naj nas vodi v srečanje s seboj, z bližnjim in z Bogom… In ker se te dni odpravljam za nekaj dni na dopust, sem hvaležna tudi za namig glede branja. Knjigo Moč tihote, kardinala Roberta Saraha, sem že imela na seznamu knjig, ki jih želim prebrati, a ni bila v prvem planu. Za dneve oddiha sem si pripravila roman o krvotočni ženi. No, po tej pridigi sem spremenila načrt: s Sarahom se bom »spustila v tišino« :) Se že veselim!

Vsem vse dobro v dneh oddiha! Naj bo počivanje res počitek, ki vodi v srečanje in zato tudi osrečuje!