Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n17 - 18 Lačnim daje kruha

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 1 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus nahrani pet tisoč mož

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro. Jn 6,1-15

Jezus je kruh življenja

Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, videla, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil v čoln s svojimi učenci, ampak da so učenci odveslali sami. Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Jn 6,22-35

 



Lačnim daje kruha …

 

Evangelija pretekle in današnje nedelje tvorita celoto. Na nek način predstavljata Jezusov temeljni pristop k oznanjevanju. Eno temeljnih sporočil, ki ga želi prinesti je, da je on sam kruh za življenje sveta. Prepričan sem, da smo po večini daleč od tega, da bi v globini doživljali Jezusa kot kruh življenja. Če samo pomislim na patra Pija, ki je v tem globokem doživljanju vsak dan obhajal sveto evharistijo, ki je trajala celo 3 ure, mi je jasno, kako daleč sem od takšne globne. Da bi lažje razumeli, kako naj bo Jezus kruh našega življenja, poskusimo videti, kako skuša Jezus posredovati to sporočilo ljudem.

Jezus ob svojem nastopu ni imel ravno lahke naloge. Ljudstvo je bilo željno rešitve izpod rimske oblasti. Mesijanske (odrešenjske) obljube je razumelo kot rešitev od vseh bremen. Odrešenika so si predstavljali kot nekoga, ki bo prevzel oblast, vrnil deželo Izraelskemu ljudstvu, uveljavil mir in prinesel splošno blaginjo. Ljudstvo, ki je lačno kruha in pravic, pričakuje torej odrešenika. Jezus si prizadeva pristopiti k ljudem tako, da bi ga lahko razumeli, hkrati pa ve, da so sanje njegovega ljudstva le sanje. Dokler bo človek na svetu bodo krivice, stiske in trpljenje.

Kakorkoli že si ljudstvo predstavlja odrešenika, Jezus želi nahraniti lačno množico, da bi dobesedno moglo okusiti lepoto in uporabnost odrešenja. Od tu naprej je Jezus vabil ljudi k iskanju in ustvarjanju božjega kraljestva, ki ni jed in pijača. V tem preskoku od materialnega k duhovnemu odrešenju se je večina od Jezusa oddaljila.

Če torej razmišljam o Jezusovem čudežu pomnožitve kruha skozi prizmo njegovega poslanstva, je to dejanje predvsem poskus približevanja odrešenjske logike ljudem, ki odrešenje pričakujejo. Lahko bi rekli, da Jezus prav išče lakoto in stisko, da bi pokazal, kako resničen odgovor na človekove potrebe je odrešenje. Prav iz tega vzgiba Jezus ne nastopi med bogatimi in med vodilnim meščanskim slojem. Nastopi med ubogimi in zapostavljenimi.

Eno temeljnih predpostavk sprejemanja odrešenja je torej lakota. Sitemu ni nič dovolj dobro. Lakota je najboljši kuhar. Zdi se, da se tako kot svet tudi v Cerkvi bolj ukvarjamo s kvaliteto hrane, kakor z lakoto. Pa vendar je danes bolj na mestu vprašanje: Ali sem sploh česa lačen? Kakor je pri otroku pomembno, da se skozi celo dopoldne ne 'baše' s čipsom in bomboni, ker ne bo mogel jesti bolj zdrave hrane, je na mestu tudi vprašanje, ali znam zaznati duhovno lakoto in ostati lačen, ne da bi potešil svojo lakoto z najrazličnejšimi nadomestki.

Poglejmo nekaj področij naše lakote, na katero lahko v globini odgovori le Jezus, hkrati pa imamo goro nadomestne hrane:

  • Biti izpolnjen, srečen – svet nam ponuja najrazličnejše užitke, v tem času takšne in drugačne počitnice in potovanja. / Jezus pa nas opozarja, da bomo izpolnjeni le, če bomo hrepeneli po nebeškem kraljestvu tj. po ljubezni in si zanjo prizadevali.
  • Pripadati – svet nam ponuja izpolnitev s tem, da sledimo množičnim trendom – oblačenje, denar, obnašanje. V odnosih zapademo v izsiljevanje, posesivnost. Tudi poroka ali spolnost sta lahko sredstvo, kako drugega ugrabiti, da bi nam pripadal in bi mi pripadali njemu. / Jezus nas opozarja, da življenje pridobimo le, če ga izgubimo. Da pripadamo, ko se darujemo. Zato se daje v hrano kot daritev.
  • Biti nekdo – svet nam ponuja veljavo z denarjem, položajem, kariero, postavljanjem itd. / Jezus nam govori, da smo v njegovih očeh vedno dragoceni. Da smo, ker smo njegova podoba. On nas hrani, da bi verjeli vase.
  • Najti mir – logika sveta je v beganju od ene do druge stvari, od enega do drugega opravka, z iskanjem najrazličnejših potešitev, da bi našli mir. / Jezus nam daje mir v odkrivanju naše grešnosti in njegovega usmiljenja.

 

Jezus želi, da so ta hrepenenja v nas neprestano živa. Želi, da jih ne potešimo z raznimi nadomestki, ampak da vedno gledamo naj, kot na odrešenika, tistega ki prinaša pravo hrano, pravi odgovor za naše življenje. Poskrbimo za našo lakoto in Bog bo poskrbel za hrano.

 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 5 days od tega
Pridružen: 07.12.2016

Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli.

Zgornji stavek mi daje misliti, kako mi ravnamo s stvarmi, ki od neke celote ostanejo. Ali jih kljub temu, da ni več celota shranimo ali jih pustimo. 
To me večkrat sprominja pri obrokih, ko na krožniku pri otrocih ostane hrana za samo eno žlico in je potrebno vedno veliko truda vložiti v prigovarjanje, da še tisto eno žlico pojejo in počistijo krožnik. V vseh teh pristopih je jasno, kako smo vzgojeni in tudi tako potem pristopamo.

Zgornja štiri področja mi, da jo misliti, da je svet naravnan in se ravna precej po njih. Srečni smo, ko smo na potovanju in veliko pohajamo, pozabimo pa na odnose. Veliko lahko damo na obleke in zunanji izgled, notranji videz odraža čisto drugačno sliko. Kar se pa tiče beganje iz enega opravka v drugega pa mi je jasno, da je to velik odklop, ki je v naših glavah.

Sam sem danes prav razmišljal v avtu, ko sva se s sinom peljala domov iz Stare Gore, da bi mogel iti še nekaj v Iglu šport, pa sem se prav moral ustaviti in si reči, da je verjetno bolj namestu, da najprej pogledam doma, če imam planinske zadeve in se še potem odločam. V tstem trenutku neke evforije po nakupu bi me kar odneslo po tem opravku, ki ne bi bil ravno na mestu.


 Gorazd Lapanja 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 days 15 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012

"Lahko bi rekli, da Jezus prav išče lakoto in stisko, da bi pokazal, kako resničen odgovor na človekove potrebe je odrešenje."


Zdi se, da Jezusa res ne potrebujem, ko mi gre dobro in sem lahko samozadostna. Šele ko nastane lakota, ko se zavem, da sama nimam vseh odgovorov za sedanjost in prihodnost, začnem iskati Njega. Svet ponuja lažen občutek, da življenje lahko obvladujemo, da se da vse načrtovati, vse predvideti, da je v tem naš mir. Jezus pa me ves čas vabi, da bi vse strahove in skrbi zaupala Njemu, ki edini resnično načrtuje in vodi moje življenje.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 38 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Lepo mi je videti, kako se moja razmišljanja v duhovnih vajah nadaljujejo in dopolnjujejo ob tej pridigi. Hvala za njo, Peter! Odgovor na mojo lakoto in žejo se mi zdi najlepše zajet v sledečih mislih:

»Ena temeljnih predpostavk sprejemanja odrešenja je torej lakota. Sitemu ni nič dovolj dobro… Ali sem sploh česa lačen?... Znam zaznati duhovno lakoto in ostati lačen, ne da bi potešil svojo lakoto z najrazličnejšimi nadomestki?

  • Biti izpolnjen, srečen
  • Pripadati
  • Biti nekdo
  • Najti mir 

Jezus želi, da so ta hrepenenja v nas neprestano živa. Želi, da jih ne potešimo z raznimi nadomestki, ampak da vedno gledamo Nanj, kot na Odrešenika, tistega ki prinaša pravo hrano, pravi odgovor za naše življenje. Poskrbimo za našo lakoto in Bog bo poskrbel za hrano.«

 

Simona
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 weeks 3 days od tega
Pridružen: 25.01.2011

»…ali znam zaznati duhovno lakoto in ostati lačen, ne da bi potešil svojo lakoto z najrazličnejšimi nadomestki.«

Ko razmišljam ob tej pridigi, vidim, da ko lakoto zaznam in si jo priznam, prehitro oziroma na napačen način iščem, da bi to lakoto potešila. Se ne ustavim in v resnici živim z njo. Če že, je to prekratek čas. Moja prepogosta logika je, da se zaženem v iskanje rešitev, bijem bitke še preden dobro začutim problem, tako pri sebi, kot v odnosih. Težko vzdržim v tem, da boli in ni tako kot bi si želela da bi bilo. Tudi si hitro zakrijem, da v odnosu zahtevam zase, in s sprejemanjem potrjujem lastno vrednost.  Vzdržati v polomiji, si priznati nadomestke, da bo prostor za hrepenenja in življenje iz hrepenenj.
Se mi zdi da vedno znova na ključno pozabim, da bo Bog poskrbel zame, ko bo za to čas, poskrbel za drugega, ko bo zato čas, poskrbel za hrano, ko bo zato čas za to… Ostati živa v hrepenenjih,vzdržati v nih in jih živeti ter v Bogu iskati odgovore nanje. Znati ostati lačna in taka priti pred Boga.

Normal
0

21