Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n15 Božja beseda raste v tebi

2 odgovora [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 10 hours 4 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Sejalec je šel sejat

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel kraj jezera. Pri njem so se zbrale velíke množice, tako da je stopil v čoln in sédel, vsa množica pa je stala na obrežju. Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot. Priletele so ptice in ga pozobale. Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stotérnega, drugo šestdesetérnega in spet drugo tridesetérnega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«

Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« Odgovóril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima. Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. V njih se spolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi: ›Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli, gledali boste, gledali – a ne boste videli.‹ Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.

Poslušajte torej pomen prilike o sejalcu. K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride zlodej in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek je tisti, ki je vsejan ob poti. Na kamnita tla pa je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, a nima v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. Med trnje vsejan pa je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stotérnega, drugi šestdesetérnega in spet drugi tridesetérnega.« (Mt 13,1-23)

 


 

Zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija, smo namesto oratorija za 130 otrok, ki je bil že napovedan in smo ga z animatorji začeli pripravljati, izvedli tabor za animatorje. Na njem smo se učili moliti, delati in živeti skupaj. Vodila nas je zgodba o svetem Vincenciju Pavelskem, ki so jo animatorji tudi zaigrali. Ob Vincenciju smo razmišljali tudi o nedeljski Božji besedi.


 

Božja beseda raste v tebi

Ob Vincenciju smo v teh dneh spoznavali pot Božje besede, pot dobrega semena, ki je bilo vsejano v njegovo srce. Odkrivali smo, kako mu je grozilo, da se bo izgubil v trnju bogastva, vendar je uspel ohraniti sanje, in je iskal tisto, kar ga bo vendarle izpolnilo. Nikoli se ni bal stiske, nikoli ni pozabil na sanje. Z vztrajanjem v prizadevanju za uresničitev svojih sanj, je obrodil obilen sad. V svojem življenju je prinašal upanje, dostojanstvo, veselje mnogim. V to smo poklicani tudi mi. Poglejmo kako je Vincencij Pavelski živel priliko o sejalcu.

Lahko bi rekli, da so sanje, ki jih je Bog položil v nas, seme Božje besede. Vincencij je sanjal, kako bo nekega dne srečen, ker bo bogat in vpliven. Z denarjem bo lahko skrbel tudi za svoje domače. Teh sanj ni zakopal. Čakal je na priložnost, da jih uresniči.

Ob tem smo spoznavali, da imamo tudi mi svoje sanje in da so pomembne. Govorijo o naših najglobljih hrepenenjih, o polnem življenju. Današnja prilika o sejalcu in semenu govori o tem, da je nekaj semena padlo ob pot. To so tisti, pravi Jezus, ki jim zlodej ugrabi seme vsejano v njihovo srce. Če nehamo sanjati, hrepeneti in iskati možnost uresničevanja hrepenenj smo podobni semenu, vsejanemu ob pot. Prvo, kar smo se učili ob Vincenciju na taboru je, da moramo biti POZORNI NA SANJE.

Ker je imel Vincencij pred seboj jasen cilj, tj. uresničiti sanje, končati študij in priti do dobre službe, se je scela zavzel, da sanje uresniči. Ni tarnal niti nad učenjem niti nad trdim delom za vsakdanji kruh in streho nad glavo. Čeprav ni razmišljal, kaj od njega pričakuje Bog, je bil vseeno zavzet učenec in priden delavec. Z učenjem in trdim delom je uresničeval svoje sanje.

Kljub temu da Vincencij še ni razumel, kaj od njega pričakuje Bog, je bil za sanje pripravljen trdo delati. Ni bil kakor kamnita tla, človek, ki bi besedo poslušal, jo z veseljem sprejel, a ne pognal korenin. Preizkušnje in neuspehi ga niso odvrnili od sanj. Drugi korak, ki nas vodi v rodovitno življenje je TRDO DELO.

Vincenciju se sanje o bogastvu niso uresničevale, kot je želel. Nazadnje je bil po krivem obtožen kraje. V njem se je prebujal občutek za bližnjega, v svoji stiski je spoznaval, da je bližnji več kot bogastvo.

Ob tem smo spoznavali, da ni tako lahko prepoznati, kaj je dobro in kaj slabo. Ugotavljali smo, da se moramo naučiti ustavljati ob doživljanjih in čustvih ter o njih razmišljati. Včasih se motimo in potrebujemo novo spoznanje o tem, kaj od nas pričakuje Bog.

PREMIŠLJEVANJE nam pomaga, da spoznamo v nas najgloblje želje. Počasi spoznavamo, kaj ustvarja praznino, ki jo v sebi čutimo in je hkrati ne zapolnimo z nadomestki: hrano, mobitelom, klepeti, nakupi, pomembnostjo itd. Tako se izognemo trnju – posvetnim skrbem in zapeljivosti bogastva, s čimer bi lahko zadušili sanje.

Vincencij, ki je vztrajno hodil za sanjami, je postopoma spoznaval, da je sreča v tem, da lahko uresničuje načrt, ki ga je vanj položil Bog. Nova pot mu je dajala novega zagona. Nikoli se ni sprijaznil s slabim. Kjer je videl težave, jih je skušal rešiti. Ni mogel sprejeti, da so nekateri ljudje zapisani propadu. Tako je iskal rešitve tudi za najdenčke, ki so se jim ljudje izogibali, kot da bi bili vir prekletstva. Razmišljal je, kako naj pomoč organizira tako, da bo trajna in bo preprečevala nove stiske in krivice.

Ustvari skupnosti, ki še danes delujejo. PRAVE SANJE, IZNAJDLJVOST, POVEZANOST mu omogočita, da rodi obilen sad. On je dobra zemlja, tisti, ki besedo posluša in jo tudi doume.

Tako nam Vincencijev zgled lahko pomaga, da smo odprti za Božjo besedo. Naj nas pri tem spremljajo naslednji koraki: bodimo pozorni na sanje, ne ustrašimo se trdega dela in ne pozabimo na premišljevanje. Ko jasneje spoznamo, kaj od nas pričakuje Bog, kaj so resnične sanje za nas, pa bodimo iznajdljivi. Še več pa bomo naredili, če sanje uresničujemo skupaj.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 46 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Lep je ta zgled sv. Vincencija Pavelskega v vlogi prsti, kamor Bog seje svojo Besedo.

Ko mu je grozilo, da se bo izgubil v trnju bogastva, je uspel ohraniti sanje, in je iskal tisto, kar ga bo vendarle izpolnilo. Torej: biti POZORNI NA SANJE.

Čeprav še ni razumel, kaj od njega pričakuje Bog, je bil za sanje pripravljen trdo delati. Ni bil kakor kamnita tla, človek, ki bi besedo poslušal, jo z veseljem sprejel, a ne pognal korenin. V rodovitno življenje torej vodi TRDO DELO.

Vincenciju se sanje o bogastvu niso uresničevale, kot je želel. Nazadnje je bil po krivem obtožen kraje. V svoji stiski je spoznaval, da je bližnji več kot bogastvo. Nova pot mu je dajala novega zagona. Ni se sprijaznil s slabim. Težave je skušal rešiti. Ni mogel sprejeti, da so nekateri ljudje zapisani propadu, zato je veliko premišljeval o načrtu – o sanjah, ki jih ima zanj Bog. PREMIŠLJEVANJE nam torej pomaga, da spoznamo najgloblje želje v nas in načrt, ki ga za nas sanja Bog.

 

Vincencij je za nas zgled dobre zemlje, kot tisti, ki besedo posluša in jo tudi doume. Bodimo pozorni na sanje, ne ustrašimo se trdega dela in ne pozabimo na premišljevanje. Potem pa bodimo iznajdljivi in sanje uresničujmo skupaj!

Hvala za to lepo pridigo!

marta
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 11 weeks 4 days od tega
Pridružen: 25.02.2011

Peter, hvala za pridigo. Ob njej sem se spomnila na sv. Ignacija Lojolskega. Pravijo, da je kandidate za vstop k jezuitom vprašal, če imajo željo za vstop ali če imajo željo po želji. Premalo smo bili vzgajani v odkrivanju sanj in želja. Ali pa sem bila jaz gluha za to. Nikoli ni prepozno.