Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n14 Najemnik ali pastir

1 odgovor [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 40 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Dobri pastir da življenje za ovce

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. (Jn 10,11-16)

 



Najemnik ali pastir

Današnja božja beseda pred nas postavlja izbiro: najemnik ali pastir. Jezus nas vabi na pot dobrih pastirjev. Najemnikov ne prikaže kot negativnih, nad njimi se ne zgraža, hoče pokazati razliko in povabiti k tistemu, kar je več. Več je biti dober pastir kot najemnik. In Bog od nas pričakuje tisto več. Poglejmo si najprej v čem je razlika med pastirjem in najemnikom.

Prva razlika nam pove že beseda sama najemnik. Najemnik ni lastnik. Ovce niso njegove in zanje le skrbi. Jezus ne želi, da bi se do sveta obnašali, kot do nečesa, kar ni naše. Vse je naše. Ker smo njegovi, on je naš Oče in Stvarnik, zato je vse naše. Prav do vsega želi, da se obnašamo kot do svojega. To je na nek način naša last. Ker je Bog naš Oče, smo vsi dediči vsega. Tako naš bližnji ni več sovražnik, niti ni tekmec, ampak naš brat. Zato smo vsi ne le varuhi, ampak bratje in sestre svojih bratov. Ne moremo se obnašati kot Kajn, ki se izgovarja, da ni varuh svojega brata Abela. Ne moremo razmišljati kot starejši sin, ki mlajšega izgubljenega brata, ko se vrne imenuje pred očetom: Ta tvoj sin, ki je vse zapravil … Torej prva razlika med pastirjem in najemnikom je, da je pastir lastnik in v celoti odgovoren za ovce, kajti te so njegova last, njegov delež.

Druga razlika med njima je v preračunljivosti oz. brezpogojnosti. Najemnika Jezus predstavi kot tistega, ki preračuna, ali se lahko spopade z volkom ali ne. Ko preračuna, da se spopad ne bo obrestoval, da je v nevarnosti njegovo življenje, se najemnik odloči za umik. Dobri pastir pa, pravi Jezus, da življenje za svoje ovce. To je logika, ki je nismo vajeni. Gre za pravo ljubezen, ki to je le, če je brezpogojna. Pastir ljubi ovce kakor sebe. Ne more ne želi jih ločiti od sebe. Brezpogojno jih ljubi, ker so njegove in je zanje vedno odgovoren. Življenje ovac, je njegovo življenje, smrt ovac je njegova smrt. Zato daje življenje zanje.

In še tretja razlika, ki jo ponuja prilika je izražena v Jezusovih besedah: Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati. Mogoče bi danes temu lahko najlažje rekli spopad med dvojnim pogledom tj. gledati lokalno ali globalno. Pastir pripada svetu in svet pripada njemu. On je odgovoren za vse, najemnik pa le za nekaj ovac, pa še za tiste ne scela. Najemnik se zadovolji s pogledom na svojo čredo. Sosedove ga zanimajo le toliko kolikor mu zbujajo zavist. Pravega pastirja pa vedno skrbe vse. Kot bi lahko danes razumeli ob epidemiji: Če se virus razširi na enem koncu, nam ne more biti vseeno, vedno smo ogroženi vsi. In prav tako je zdravje enega, zdravje vseh.

Današnja nedelja pred nas postavlja apostola Slovanov Cirila in Metoda dva čudovita pastirja. Slovani so bili, bi lahko rekli njuna last, njuna kri. Zanje sta bila pripravljen storiti vse, kakor za svoje. Ni bilo vprašanje, ali se bosta umaknila ali ne. Njun odnos je bil brezpogojen. Tudi hudo preganjanje ni ustavilo njunih načrtov. In nenazadnje sta ves čas gledala globalno. Hotela sta poskrbeti za Slovane, vendar ne mimo vesolje Cerkve, zato sta se najprej poklonila Rimu in od papeža želela prejeti dovoljenje.

Na taboru nas bo spremljal Sveti Vincencij Pavelski. Tudi zanj bi lahko rekli, da je bil dobri pastir. Najprej je sicer razmišljal kot najemnik: poskrbel bo zase in svoje domače, s preračunljivostjo in zazrt v rodni kraj. Potem pa svoje obzorje spremeni. Postajal je pastir, ki skrbjo gleda na svet kot del sebe. Za vse je odgovoren kot zase! Ni več preračunljiv, v ljubezni je vztrajen in iznajdljiv in nazadnje pošilja misijonarje v svet, ker je ves svet njegov dom.

Pred nami je torej izbira med pastirjem in najemnikom. Ali bo drugi postal tvoj brat, tvoja sestra, tvoj svet ali bo le začasna skrb. Ali bodo naši odnosi omejeni na preračunljivost ali jih bomo presegali z brezpogojno ljubeznijo! In ne nazadnje, ali bomo v skrbi za pričevanje in odgovornosti do vseh. Kot pravi Vincencij: Ni dovolj da ti ljubiš Boga, če ga ne ljubi tudi tvoj bližnji. Torej je pred nami je izbira: pastir ali najemnik, preračunljivost ali brezpogojnost, lokalno ali globalno. Sledimo Kristusu, svetlim zgledom svetnikov Cirila in Metoda, Vincencija Pavelskega in drugih.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 hour 23 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

Peter, hvala za pridigo! Je odličen pripomoček za vsakdanje izpraševanje vesti:

Najemnik ali pastir?

Sem le skrbnica ali sem do vsega odgovorna kot do svojega?

Preračunljiva v skrbi za druge ali brezpogojna v ljubezni?

Poskrbim zgolj za to, da nam je v lokalni skupnosti lepo ali dajem življenje za vse?

Sv. Vincencij je skozi mnoge odpovedi, preizkušnje, ponižanja, stiske in ob odločitvi za uboge prišel do spoznanja, da ni dovolj da sam ljubiš Boga, če ga ne ljubi tudi tvoj bližnji.

Naj nam priprošnja iz zgled sv. bratov Cirila in Metoda, sv. Vincencija in današnjega godovnjaka sv. Benedikta pomaga, da bomo vedno izbirali pot dobrega pastirja!