Izberite jezik:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n10 Neodpuščeno

4 odgovori [Zadnja objava]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 9 hours 38 min od tega
Pridružen: 10.01.2011

Jezus in Bélcebub

Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.« Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.«

To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

Jezusova mati in bratje

Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« Mr 3,20-35



Neodpuščeno …

 

Kaj se dogaja Jezusu? Množice ga oblegajo in pri njem iščejo pomoč. Jezus ozdravlja, izganja hude duhove, uči in oznanja božje kraljestvo. Pismouki vidijo, s kakšno močjo dela, zato ga obtožijo, da je obseden in moč pripišejo hudemu duhu. Jezusovi sorodniki razumejo, da je vedno bolj zasovražen in na slabem glasu, zato ga pridejo iskat, da ga odpeljejo domov. On pa je tudi v tem radikalen in sorodnikom pove, da ne išče zavetja v svojem domu, da zbira novo družino, kjer ne šteje kri, ampak izpolnjevanje božje volje.

Znotraj tega dogajanja Jezus postavi zelo pomembo sporočilo. Govori o grehu zoper Svetega Duha, ki ga ni mogoče odpustiti. Gre torej za vprašanje našega večnega življenja. Ali je mogoče, da tudi mi grešimo tako, da nam niti Bog ne more odpustiti? Kaj je ta greh? V čem je?

Pismouki, ki opazujejo Jezusovo delovanje, najbrž ne morejo doumeti nekaterih stvari:

-          zakaj Jezus gara do jutra do večera, ko vendar od tega nima nič,

-          kako to, da ima takšno moč, če pa je običajen tesarjev sin,

-          kako da dovoli ljudem, da ga imajo za preroka, za božjega poslanca, hkrati pa se ne izjasni, kdo je,

-          kako da vse, kar dela, dela mimo judovske shodnice, brez vsakih posebnih dovoljenj,

Za pismouke je torej vse sporno, nič ne teče po ustaljenih navadah. Ker je toliko motečih dejavnikov, vmes pa še gora zavisti in ljubosumja, je vse skupaj najlažje pripisati hudemu duhu. Njihov pogled se ustavi na problematičnih točkah in ne vidijo več dobrega. Tako pismouki sprevržejo vse dobro, ne vidijo ne Jezusove ljubezni, ne zavzetosti, ne množice čudežev, kaj šele učenje o božjem kraljestvu. Ogroženost in strah pred novim jih zaslepita, da ne vidijo nič dobrega več oz. dobremu rečejo slabo. Jezus ta preobrat iz dobrega v slabo imenuje preklinjanje Svetega Duha, greh ki ne bo odpuščen.

Kako pa to rešujejo domači? Ker slišijo, da je Jezus na slabem glasu, bi ga radi umaknili iz množice. Problem bi rešili tako, da bi se mu izognili. Jezus jih pri tem ne pohvali, ampak jim pove, da ga takšna drža niti najmanj ne zanima. Prišel je da izpolni božjo voljo, ne da življenje prebil na zapečku.

In kje smo mi? Vsak dan se moramo odločati o najrazličnejših dogodkih, stvareh in ljudeh. Presojati jih moramo in ugotavljati ali je nekaj dobro ali slabo, ali nekdo dela to v Svetem Duhu ali s hudim duhom. Tako presojamo svoje bližnje in njihova dejanja, sosede, politiko. Jezus daje temu presojanju izredno težo. Ni vseeno, kako presojamo. Lahko obsojamo kot pismouki ali pa bežimo kot sorodniki. Jezus nam v današnjem evangeliju nalaga izredno odgovornost. Če hočemo priti v božje kraljestvo, če nočemo pasti v greh proti Svetemu Duhu, moramo neprestano iskati resnico.

Ni mogoče, da se ne bi motili, a Bog ne daj, da bi se usedli na napačno presojo! Mislim, da je močno v navadi, da ljudi predalčkamo in njihova dejanja sodimo glede na dodeljene etikete in predalčke (verni in neverni; levi in desni; prijatelji in ne-prijatelji; všečni in nevšečni). Tega smo že tako navajeni, da nas niti malo ni strah, da bi komu povzročili krivico. Jezus nas danes spodbuja, naj bomo v presojanju resnično pozorni in naj se bojimo, da bi dobremu rekli slabo, naj se bojimo greha proti Svetemu Duhu.

Naj bomo vedno odprti, da nas Sveti Duh razsvetljuje, da bomo prepoznavali dobro in ga zmogli vedno tako tudi poimenovati!

marjana
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 week 20 hours od tega
Pridružen: 10.01.2011

Evangelij mi je dal misliti dve stvari:
- ali sem pozorna na to, kdaj so moj zakon, vzgoja, odnosi sami v sebi razdeljeni in kako se proti temu borim;
- na nekaj let nazaj, ko si mi Peter razlagal, da gresim proti Svetemu Duhu. 
Glede odnosov se mi zdi, da vidim vedno vec razdeljenosti, kar mi jemlje pogum. Ob vsaki novo odkriti polomiji se trudim za sprejemanje realnega stanja, vztrajanje v iskanju prave smeri in prepuscanje zivljenja v Bozje roke. V zadnjem se zelo tezko umirim.
Pri grehu zoper Svetega Duha se mi zdi, da je bistveno manj sprevracanja kot vcasih in vec strahu pred tem, da bi delala krivico. Na misel mi pridejo prepiri z mozem, ko pravi, da delam svoje zakljucke in da nocem razumeti tega, kar v resnici je. To me vedno zre. Druge poti kot deliti in preverjati z drugimi tu ne vidim. 
Strinjam se, da moras biti pri presojanju izredno pazljiv, ker se vsako dobro da zelo hitro uniciti, ponovno zgraditi pa presneto tezko. 


s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 21 hours 19 min od tega
Pridružen: 13.01.2011

V želji, da pri vsakodnevnem odločanju in presojanju o stvareh ne bi grešila proti Svetemu Duhu, me v pridigi najbolj nagovarja sledeče:

»In kje smo mi? Vsak dan se moramo odločati o najrazličnejših dogodkih, stvareh in ljudeh. Presojati jih moramo in ugotavljati ali je nekaj dobro ali slabo, ali nekdo dela to v Svetem Duhu ali s hudim duhom. Tako presojamo svoje bližnje in njihova dejanja, sosede, politiko. Jezus daje temu presojanju izredno težo. Ni vseeno, kako presojamo. Lahko obsojamo kot pismouki ali pa bežimo kot sorodniki. Jezus nam v današnjem evangeliju nalaga izredno odgovornost. Če hočemo priti v božje kraljestvo, če nočemo pasti v greh proti Svetemu Duhu, moramo neprestano iskati resnico.
Ni mogoče, da se ne bi motili, a Bog ne daj, da bi se usedli na napačno presojo!... Jezus nas danes spodbuja, naj bomo v presojanju resnično pozorni in naj se bojimo, da bi dobremu rekli slabo.«

In prav tako, da bi slabemu rekli dobro. Danes nas hudič skuša prav s to logiko, da je vse enako dobro, da nobena kritika ni sprejemljiva, ker ima vsak pravico da se svobodno odloča za to, kar čuti, da je zanj dobro in tako se počasi brišejo vsa merila za to, kaj je resnično dobro in kaj je resnično slabo. Dobremu se tako odvzema moč pričevanja, slabemu pa se omogoča neoviran pohod…

 

Marija – nevesta Svetega Duha, varuj nas vsakega greha proti Svetemu Duhu!

 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 2 days 7 hours od tega
Pridružen: 07.12.2016

Sam se večkrat znajdem v množici dvej različnih vrst ljudi. Bodisi v privat življenju bodisi v službenem življenju. So stvari, ki jih izvajam z vso odgovornostjo in z vsemi pravili, ki so postavljene z nivoja podjetja. Moje delo večkrat vpliva na variabilni del plače zaposlenih. Ker sem človek, ki se pri svojem delu drži pravil, večkrat izpadem med zaposlenimi ovira in slabo zapisan človek, ker svoje delo opravljam pravično, ljudjem pa se do zastavljenega cilja ne ljubi pristopati. Sam se zavedem, da je delo, ki ga opravljam postavljeno na nivoju podjetja in se moram motivirati, da delo z veseljem opravljam in se ne ukvrarjam preveč z ljudmi, ki jih omamlja lenoba. Moje delo je samo, da jih opominjam in predstavim rezultate. Tako se moram sam boriti tudi v svojem privatnem življenju, da delam dobro in hodim po neli pravi poti.

 Gorazd Lapanja 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 1 day 23 hours od tega
Pridružen: 10.01.2012
"In kje smo mi? Vsak dan se moramo odločati o najrazličnejših dogodkih, stvareh in ljudeh. Presojati jih moramo in ugotavljati ali je nekaj dobro ali slabo, ali nekdo dela to v Svetem Duhu ali s hudim duhom. Tako presojamo svoje bližnje in njihova dejanja, sosede, politiko. Jezus daje temu presojanju izredno težo. Ni vseeno, kako presojamo. Lahko obsojamo kot pismouki ali pa bežimo kot sorodniki. Jezus nam v današnjem evangeliju nalaga izredno odgovornost. Če hočemo priti v božje kraljestvo, če nočemo pasti v greh proti Svetemu Duhu, moramo neprestano iskati resnico."

Največkrat bi najraje ne presojala, da se v presoji ne bi zmotila in da bi kdo ne začel mene presojati. Tako se pač beži pred resnico o sebi in drugim. Napak je, na obsodbo se usesti in stalno ne preverjati, kje bližnji je. Stalno preverjanje pa terja od nas napor in tveganje, da se bomo v presoji tudi zmotili in ko to spoznamo, je prav, da prosimo odpuščanja. Več kot iščemo, bolj kot smo v odnosih, lažje vidimo celotno sliko jo preverjamo in manj možnosti je, da bi popolnoma falili. Potrebna je živost, angažiranost, navsezadnje tudi iskrena zavzetost za človeka, ne, da bi ga obsodili in sebe povzdignili, ampak iz ljubezni do bližnjega, da bi ta rasel. Le v pristni ponižnosti je možno iskreno opominjati in sprejemati opomine.

Bog naj nam pomaga, da bodo naši opomini sad zavzetega iskanja resnice in ne napihovanje ob padcih naših bližnjih!